settings icon
share icon

Prvo Pismo Timoteju

Pisec: Prvo pismo Timoteju je napisal apostol Pavel (Prvo pismo Timoteju 1,1).

Čas pisanja: Prvo pismo Timoteju je bilo napisano iz Makedonije l. 62–66 po Kr. po Pavlovi izpustitvi iz prvega jetništva v Rimu (Apostolska dela 28,16–31).

Namen pisanja: To je prvo od dveh navdihnjenih pisem, ki ju je Pavel napisal svojemu ljubljenemu sinu v veri. Timotej je izvedel za evangelij od svoje matere (Evnike) in babice (Loide), predanih Judinj, ki sta začeli verovati v Gospoda Jezusa Kristusa (Drugo pismo Timoteju 1,5) in sta učili Timoteja starozavezna pisma od njegovega otroštva (Drugo pismo Timoteju 3,15). Njegov oče je bil Grk (Apostolska dela 16,1), ki je verjetno umrl, preden je Timotej srečal Pavla. Timotej je bil iz Listre (Apostolska dela 16,1–3), mesta v rimski provinci Galatiji (del današnje Turčije). Ko je Pavel ponovno obiskal Listro na svojem drugem misijonarskem potovanju, je izbral Timoteja, da ga spremlja (Apostolska dela 16,1–3). Timotej je postal Pavlov učenec, prijatelj in sodelavec do konca apostolovega življenja, deloval je z njim v Beroji (Apostolska dela 17,14), Atenah (Apostolska dela 17,15), Korintu (Apostolska dela 18,5; Drugo pismo Korinčanom 1,19) in ga spremljal na njegovi poti v Jeruzalem (Apostolska dela 20,4). S Pavlom je bil v njegovem prvem jetništvu v Rimu in šel je v Filipe (Pismo Filipljanom 2,19–23) po Pavlovi izpustitvi. Poleg tega Pavel pogosto omenja Timoteja v svojih pismih (Pismo Rimljanom 16,21; Drugo pismo Korinčanom 1,1; Pismo Filipljanom 1,1; Pismo Kološanom 1,1; Prvo pismo Tesaloničanom 1,1; Drugo pismo Tesaloničanom 1,1; Pismo Filemonu 1,1). Pavel je pogosto poslal Timoteja v cerkve kot svojega predstavnika (Prvo pismo Korinčanom 4,17; 16,10; Pismo Filipljanom 2,19; Prvo pismo Tesaloničanom 3,2). V Prvem pismu Timoteju ga najdemo na drugi nalogi, ko služi kot pastor cerkve v Efezu (1,3). Potem ko je bil Pavel izpuščen iz prvega jetništva v Rimu (prim. Apostolska dela 28,30), je ponovno obiskal več mest, v katerih je deloval, tudi Efez. Pavel je tam pustil svojega duhovnega varovanca Timoteja, da bi se ukvarjal s problemi, ki so nastali v efeški cerkvi, na primer lažen nauk (1,3–7; 4,1–3; 6,3–5), razuzdanost pri čaščenju (2,1–15), potreba po sposobnih voditeljih (3,1–14) in materializem (6,6–19). Pavel pa je šel naprej v Makedonijo, od koder je napisal Timoteju to pismo, da bi mu pomagal izvršiti nalogo organiziranja cerkve (3,14.15). V bistvu je Prvo pismo Timoteju navdihnjen vodstveni priročnik za organiziranje in upravljanje cerkve.

Ključne vrstice: Prvo pismo Timoteju 2,5: »Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus.«

Prvo pismo Timoteju 2,12: »Ne dovolim pa, da bi ženska poučevala, tudi ne, da bi gospodovala nad moškim. Tiho naj bo.«

Prvo pismo Timoteju 3,1–3: »Zanesljiva je tale beseda: če se kdo poteguje za škofovsko službo, hrepeni po dobrem delu. Zato mora biti škof brez graje, mož ene žene, trezen, razumen, urejen, gostoljuben, zmožen za poučevanje; nikakor ne pijanec in pretepač, ampak prijazen. Ne sme biti prepirljiv in lakomen po denarju.«

Prvo pismo Timoteju 4,9–10: »Zanesljiva je ta beseda in vredna popolnega sprejetja. Zato se namreč trudimo in bojujemo, ker smo naslonili svoje upanje na živega Boga, ki je odrešenik vseh ljudi, posebno vernih.«

Prvo pismo Timoteju 6,12: »Bojuj dober boj vere, sezi po večnem življenju, v katero si bil poklican in si to lepo izpovedal pred mnogimi pričami.«

Kratek povzetek: Prvo pismo Timoteju se začne s pozdravom in svarilom pred lažnim naukom (1,1–11). Potem Pavel spomni na Božje usmiljenje in ga ponazori s svojo izkušnjo odrešitve ter opomni k zvestobi (1,12–20). Temu sledijo navodila za cerkveno prakso: o možeh molitve (2,1–8), ženski zunanji in notranji spodobnosti v podrejenosti avtoriteti (2,9–15) in o lastnostih voditeljev (tj. škofov, starešin, pastorjev) (3,1–7) in diakonov (3,8–13). Ta del zaključijo logistične in pisarniške zadeve ter izkazovanje časti Kristusu (3,14–16). Pavel nadaljuje s Timotejevimi odgovornostmi in posvari, da se bodo skušali lažni učitelji vtihotapiti v cerkev (4,1–5). Timoteju da navodila, kakšne so lastnosti primernega služabnika evangelija (4,6–16) in kakšne so njegove dolžnosti do drugih (5,1–2), vdov (5,3–16), starešin (5,17–25) in sužnjev (6,1–2). Po še enem opozorilu proti lažnim učiteljem (6,3–10) Pavel spodbudi Timoteja, naj bojuje dober boj vere, in naroča bogatim, naj bodo radodarni (6,11–21).

Povezave: Zanimiva povezava s Staro zavezo v Prvem pismu Timoteju je Pavlova navedba osnove za to, da so cerkvene starešine vredne »dvojne časti« in da si zaslužijo spoštovanje, ko so obtoženi napačnega ravnanja (Prvo pismo Timoteju 5,17–19). Peta Mojzesova knjiga 24,15; 25,4 in Tretja Mojzesova knjiga 19,13 govorijo, da je treba primerno in pravočasno plačati delavcu, kar je zaslužil. Mojzesova postava je zahtevala, da so za obtožbo človeka potrebne dve ali tri priče (Peta Mojzesova knjiga 19,15). Judovski kristjani v cerkvah, kjer je bil Timotej pastor, so dobro poznali te starozavezne povezave.

Praktična uporaba: Zdrav nauk je ključnega pomena za ovržbo lažnih učiteljev in sad pravega življenja, učinkovito oznanjanje evangelija in sposobne/usposobljene voditelje. Lažni učitelji, ki se nezdravo navdušujejo nad krivoverskimi idejami in nauki, se nenehno vtihotapljajo v cerkev. V nasprotju s tem morajo starešine učiti samo, kar je vredno zaupanja, zdravo in dobro (1,9–11; 3,9; 4,6; 6,3–4). Zdrav nauk obrodi pravo življenje. Namen lažnih učiteljev je, da zanetijo spore, ker se nenehno nagibajo k novemu razglabljanju (1,4.6; 6,4.20), prevari (4,1–2) in pohlepu (6,5). Tako kot Timotej morajo biti današnji starešine vernikom »zgled v besedi, vedênju, ljubezni, veri in čistosti« (4,12). Zdrav nauk obrodi pravo življenje in učinkovito oznanjanje evangelija. V osrčju Pavlovih zapovedi je bila njegova skrb za cerkveno uspešno oznanjanje evangelija. Obnašanje kristjanov mora biti brez graje, ker ima neposreden vpliv na uspeh njihovih prizadevanj za oznanjanje evangelija. Cerkveni voditelji se morajo držati celo še višjih meril, kot so ta, ki jih pričakujemo od oseb, ki so na podobno pomembnih položajih v sodobni družbi. Svarila proti nemoralnostim in materializmu pa veljajo za vse člane cerkve (6,7–10.17–19).

English



Pregled Nove Zaveze

Pregled Svetega Pisma



Povratek na slovensko domačo stran

Prvo Pismo Timoteju
Dajte to stran v skupno rabo: Facebook icon Twitter icon Pinterest icon Email icon
© Copyright Got Questions Ministries