Jakobovo Pismo


Pisec: Od Boga navdihnjeni človeški pisec tega pisma je Jakob. V nekanonskih pisanjih so ga imenovali tudi Jakob Just. Bil je najstarejši izmed Jezusovih štirih polbratov (Evangelij po Mateju 13,55; Evangelij po Marku 6,3). Jakob ni bil vernik (Evangelij po Janezu 7,3–5) do časa po vstajenju (Apostolska dela 1,14). Vstali Gospod se mu je prikazal in postal je apostol (Prvo pismo Korinčanom 15,7; Pismo Galačanom 1,19). Pojavil se je kot voditelj cerkve v Jeruzalemu (Apostolska dela 21,18) in imeli so ga za steber Cerkve (Pismo Galačanom 2,9).

Čas pisanja: Prejemniki tega pisma so bili judovski verniki, ki so se razselili (1,1), mogoče kot posledica Štefanove mučeniške smrti (Apostolska dela 7, l. 31–34 po Kr.), a bolj verjetno zaradi preganjanja pod Herodom Agripom I (Apostolska dela 12, pribl. l. 44 po Kr.). Ta dejstva kažejo, da jim je Jakob pisal iz Jeruzalema zelo zgodaj, mogoče preden se je evangelij začel hitro širiti med pogani. Zato je to verjetno najstarejša knjiga Nove zaveze, napisana mogoče tako zgodaj kot l. 45 po Kr., pred prvim koncilom v Jeruzalemu l. 50 po Kr. Jakob je po besedah zgodovinarja Jožefa umrl mučeniške smrti pribl. l. 62 po Kr., tako da je moralo to pismo biti napisano pred tem.

Namen pisanja: Mogoče je Jakob nameraval popraviti napačno tolmačenje in uporabo Pavlovega svetopisemskega učenje glede opravičenja samo po milosti, samo po veri. Ekstremen pogled, ki mu Jakob nasprotuje, se imenuje antinomianizem, ki uči, da po veri v Kristusa človeku ni treba izpolnjevati starozavezne moralne postave. Antinomianisti zanikajo, da bi morala Božja moralna postava v Svetem pismu neposredno nadzirati življenje kristjana. Tisti, ki zagovarjajo antinomiansko zmoto, niso spoznali, da Jakobovo poudarjanje del dopolnjuje Pavlovo poudarjanje vere in mu ne nasprotuje. Medtem ko se Pavlovo učenje osredotoča na našo opravičenost pred Bogom (kako je človek rešen kazni za greh), se Jakobovo učenje osredotoča na dobra dela vernika pred ljudmi, ki ponazarjajo to opravičenost. Jakob spodbuja Jude, naj še naprej rastejo v krščanski veri, ki se dokazuje z vztrajanjem v dobrih delih. Jakob potrjuje, da bodo pobožna dejanja naravno tekla iz tistih, ki so napolnjeni z Duhom, kot opisuje Pavel v Pismu Galačanom 5,22–23. Oba, Jakob in Pavel, potrjujeta Jezusovo učenje v Evangeliju po Mateju 7,15–20 in Evangeliju po Luku 6,43–45. Oba, Jakob in Pavel, v skladu z Jezusom, zanikata, da ima nekdo lahko odrešujočo vero, če v njegovem življenju niso vidni sadovi Duha. Jakob in Pavel si ne nasprotujeta (Pismo Galačanom 2,1–10), pač pa se preprosto osredotočata na različna vidika iste odrešujoče vere.

Ključne vrstice: Jakobovo pismo 1,2–3: »Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost.«

Jakobovo pismo 1,19: »Zavedajte se, moji ljubi bratje, da mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo.«

Jakobovo pismo 2,17–18: »Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva. Vendar bo kdo rekel: ›Ti imaš vero, jaz imam pa dela. Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom pokazal vero iz svojih del.‹«

Jakobovo pismo 3,5: »Tako je tudi jezik majhen del telesa, a se ponaša z velikimi rečmi. Poglejte, kako majhen ogenj, pa vžge tako velik gozd!«

Jakobovo pismo 5,16b: »Veliko moč ima dejavna molitev pravičnega.«

Kratek povzetek: Pravo krščanstvo se izraža v pravičnem ravnanju v skladu s Svetim pismom v vsakdanjem življenju. Po uvodu (Jakobovo pismo 1,1) Jakob predstavi praktično pobožnost pristne vere v vrsti preizkušenj pristne vere: Preizkušnja stanovitnosti v trpljenju (Jakobovo pismo 1,2–12), preizkušnja krivde v skušnjavi (Jakobovo pismo 1,13–18), preizkušnja odziva na svet (Jakobovo pismo 1,19–27), preizkušnja nepristranske ljubezni (Jakobovo pismo 2,1–13), preizkušnja pravičnih del (Jakobovo pismo 2,14–26), preizkušnja jezika (Jakobovo pismo 3,1–12), preizkušnja ponižne modrosti (Jakobovo pismo 3,13–18), preizkušnja vdajanja posvetnim užitkom (Jakobovo pismo 4,1–12), preizkušnja odvisnosti od Boga (Jakobovo pismo 4,13–17), preizkušnja potrpežljive vztrajnosti (Jakobovo pismo 5,1–11), preizkušnja resnicoljubnosti/verodostojnosti (Jakobovo pismo 5,12), preizkušnja molitve (Jakobovo pismo 5,13–18) in preizkušnja prave vere (Jakobovo pismo 5,19–20).

Povezave: Jakobovo pismo je odlično skladje odrešujoče vere in del učenčevstva. Jakobovo pismo je bolj podobno pridigi kot pismu; vsebuje več kot štirideset povezav s Staro zavezo in več kot 20 vzporednic z Jezusovo pridigo na gori v Evangeliju po Mateju 5–7, napisano pa je v literarnem slogu, ki je podoben slogu Pregovorov. Da Jakob ne uči teologije odrešitve po veri in delih, je jasno vidno v 1,18 in 2,10. Odrešitev je dejanje Božje suverene, svobodne izbire po milosti za tiste, ki jih odreši (Jakobovo pismo 1,18). Da bi si lahko kdo s svojimi deli prislužil odrešitev, bi moral popolnoma in v celoti izpolnjevati postavo (Jakobovo pismo 2,10). Odrešitev je lahko samo po milosti, samo po veri samo v Kristusa, ker je postava ena združena enota in če prekršiš en njen del, prekršiš vso.

Praktična uporaba: Jakob pravi, da resnični sledilci Jezusa Kristusa ne bodo samo govorili o veri, ampak jo bodo tudi živeli. Krščansko življenje vere zahteva nenehno rast v poznavanju Svetega pisma in uporabni praktični teologiji. Jakob predstavi šestdeset obveznosti, ki jih morajo pravi verniki prenesti v prakso. Osredotoča se na resnice Jezusovega učenja v pridigi na gori (Evangelij po Mateju 5–7), ker Gospod pričakuje od nas, da bomo ravnali v skladu z njegovim učenjem. Človek ne more postati kristjan in še naprej živeti v grehu ter ne pokazati nobenega sadu pravičnosti. Takšna »vera« ni nič več kot intelektualno priznavanje dejanskih podatkov; imajo jo tudi demoni, ki »verujejo, a trepetajo« (Jakobovo pismo 2,19), a so obsojeni na pekel. Takšna »vera« ne more odrešiti, ker ni potrjena z deli, ki vedno spremljajo pravo odrešujočo vero (Pismo Efežanom 2,8–10). Dobra dela niso vzrok odrešitve, pač pa so njena posledica.

Preizkus prave vere je spremenjeno življenje, za katerega je značilno izpolnjevanje zapovedi Svetega pisma, ne samo da zapovedi slišimo, se strinjamo z njimi ali govorimo o njih. Prava odrešujoča vera se kaže v pravičnem življenju (Evangelij po Mateju 7,21–23).

English


Pregled Nove Zaveze

Pregled Svetega Pisma


Povratek na slovensko domačo stran
Jakobovo Pismo

Ugotovite, kako ...

Preživite večnost z Bogom



Sprejmite odpuščanje z Bogom