Prvo pismo Tesaloničanom
Pisec: Pozdrav, Prvo pismo Tesaloničanom 1,1 in 2,18, kaže, da je apostol Pavel od Boga navdihnjen človeški pisec, čeprav pogosto piše v prvi osebi množine, da vključi svoja partnerja v delovanju, Sila in Timoteja.
Čas pisanja: Izvor Prvega pisma Tesaloničanom iz Korinta v poznem letu 50 po Kr. ali zgodnjem letu 51 po Kr. je bil arheološko potrjen, tako da so povezali napis v Apolovem templju v Delfih (blizu Korinta), ki uvršča Galijevo službovanje prokonzula v Ahaji v letih 51–52 po Kr. (Apostolska dela 18,12–17), s Pavlovim delovanjem v Korintu (Apostolska dela 18,1.5a) in Timotejevim dobrim poročilom o cerkvi v Tesaloniki (Prvo pismo Tesaloničanom 3,2a.6).
Namen pisanja: Nekaj Pavlovih namenov jasno vključuje spodbujanje cerkve (1,2–10); odgovarjanje na lažne trditve (2,1–12); tolažba za preganjano čredo (2,13–16); izražanje njegovega veselja nad njihovo vero (2,17–3,13); opozarjanje na pomembnost moralne čistosti (4,1–8); obsojanje lenega življenjskega sloga (4,9–12); popravljanje napačnega razumevanja preroških dogodkov (4,13–5,11); blaženje napetosti v čredi (5,12–15); opominjanje črede glede osnov krščanskega življenja (5,16–22). Na splošno je želel izgrajevati in poučiti mlado zvesto cerkev, tako da je pojasnil napačna razumevanja o prihodnjem ponovnem prihodu Kristusa na zemljo v telesu in razložil, da pravilno razumevanje Kristusovega pričakovanega ponovnega prihoda vodi v sveto življenje zdaj v sedanjosti.
Ključne vrstice: Prvo pismo Tesaloničanom 3,5: »Zato tudi jaz nisem več strpel in sem dal poizvedeti, kako je z vašo vero, ali vas ni morda skušal skušnjavec in pojde naš trud v nič.«
Prvo pismo Tesaloničanom 3,7: »Zato, bratje, ste nas s svojo vero potolažili v vsej naši bridkosti in stiski.«
Prvo pismo Tesaloničanom 4,14–17: »Če namreč verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tiste, ki so zaspali prek Jezusa, privedel skupaj z njim. Oprti na Gospodovo besedo vam rečemo tole: mi, ki še živimo in bomo ostali do Gospodovega prihoda, nikakor ne bomo prehiteli zaspalih. Kajti sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob Božji trobenti stopil z neba. Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. Potem pa bomo mi, ki živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu: tako bomo zmeraj z Gospodom.«
Prvo pismo Tesaloničanom 5,16–18: »Zmeraj se veselite. Neprenehoma molíte. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas.«
Kratek povzetek: Pavel začne z zahvalo Bogu za vero, upanje in ljubezen Tesaloničanov in se čudi, kako so postali zgled vsem v Makedoniji in Ahaji (1,2–10). Potem se spominja požrtvovalnega oznanjanja evangelija svoje misijonarske ekipe med njimi (2,1–12) in trpljenja, ki so ga prenašali Tesaloničani, ker so sprejeli evangelij (2,13–16). Pavel hrepeni po tem, da bi jih ponovno videl (2,17–3,5), in izrazi olajšanje in spodbudo, ko sliši Timotejevo poročilo, da so dobro sredi preganjanja (3,6–10). Potem moli za ponovno srečanje in skupno rast v evangeliju (3,11–13). Nato Pavel opomni Tesaloničane, da se kristjani drugače vedejo kot pogani na področju spolnosti (4,1–8). Pohvali jih za njihovo bratsko ljubezen (4,9–10) in jih nežno spodbudi, naj živijo tako, da bodo pridobili spoštovanje zunanjih [nevernikov] (4,11–12). Veliko pozornosti nameni najbolj perečim vprašanjem v tesaloniški cerkvi, povezanim s Kristusovim ponovnim prihodom (4,13–5,11). Pavel zaključi s šestnajstimi kratkimi navodili, s katerimi spodbuja Tesaloničane k posvečenim medsebojnim odnosom in molitvi blagoslova (5,12–25).
Povezave: Pavel spominja Tesaloničane, da je bilo preganjanje, ki so ga doživeli od rojakov ob hujskanju Judov, ki so zavrnili svojega Mesija (v. 2,14–16; Apostolska dela 17,1–9), enako, kot so ga prestajali starozavezni preroki, Jezus in njegovi apostoli (Evangelij po Mateju 23,29–36). To naj jih ne bi preveč skrbelo ali zmedlo, ker bodo vsem pravim vernikom nepravični vedno nasprotovali (Prvo pismo Tesaloničanom 3,2–5; prim. Evangelij po Luku 11,47–51; Drugo pismo Timoteju 3,12).
Praktična uporaba: Tri glavne teme uporabe so zahvaljevanje za vero in zgled vernikov, ki so zvesto prestali preganjanje v preteklosti, spodbujanje vernikov, ki trenutno prestajajo preganjanje, in spodbujanje k nadaljnjemu, prihodnjemu posvečevanju sredi preganjanja. Zaupanje v Kristusov ponovni prihod v telesu omogoča vernikom, da služijo in potrpežljivo čakajo (1,9b–10) z upanjem in veseljem (2,19) v prizadevanju za sveto, posvečeno in brezhibno življenje (3,13; 5,23), pri tem pa naj ostanejo trezni, budni in spodbujeni (5,1–11), ko se srečujejo s preganjanjem. Pravo učenje o poslednjih časih vodi v sveto življenje, ne brezbrižno ugibanje. Če želimo biti pripravljeni na Kristusov ponovni prihod, moramo zdaj živeti zvesto in poslušno.
English
Nytestamentlig Oversigt
Bibeloversigt