Evangelij po Luku


Pisec: Iz Evangelija po Luku 1,1–4 in Apostolskih del 1,1–3 je jasno, da je isti od Boga navdihnjeni človeški pisec napisal tako Evangelij po Luku kot Apostolska dela, oba je naslovil takole: »nadvse odlični Teofil«, ki je bil mogoče rimski dostojanstvenik med tistimi, ki so se obrnili h Kristusu v »cesarjevi hiši« (Pismo Filipljanom 4,22). Enotno izročilo najzgodnejše cerkve pravi, da je Luka, zdravnik in bližnji tovariš apostola Pavla, napisal tako Evangelij po Luku kot Apostolska dela (Pismo Kološanom 4,14; Drugo pismo Timoteju 4,11). Tako je Luka edini pogan, ki je napisal katerokoli knjigo Svetega pisma.

Čas pisanja: Evangelij po Luku je bil verjetno napisan med letoma 58 in 61 po Kr.

Namen pisanja: Lukov namen je, da razodene Gospoda Jezusa Kristusa in vse, kar je »delal in učil do dne, ko je bil vzet v nebesa« (Apostolska dela 1,1–2). Ta evangelij je edinstven v tem, da je natančno zgodovinski – saj je Luka »natančno poizvedel«, kaj se je zgodilo (Evangelij po Luku 1,3). V skladu z Lukovim medicinskim umom vključuje mnogo preverljivih podrobnosti, ki jih drugi zapisi izpustijo (Evangelij po Luku 1,5; 2,1–2.36–37; 3,1–2; 13,1–4). Njegovo poznavanje dogodkov, zapisanih v tem evangeliju, izhaja iz natančno preučenih poročil tistih, ki so bili očividci (Evangelij po Luku 1,1–2). Lukovo raziskovanje je bilo od Boga navdihnjeno in izvedeno z Božjo previdnostjo; razodelo je življenje in delo velikega zdravnika poganom, Samarijanom, ženskam, otrokom, cestninarjem, grešnikom in drugim, ki so jih imeli za izobčence v Jeruzalemu. Od začetka Jezusovega javnega delovanja (Evangelij po Luku 4,18) do Gospodovih zadnjih besed na križu (Evangelij po Luku 23,40–43), je Luka poudarjal to temo Kristusovega delovanja med tistimi na robu družbe. Vedno znova je pokazal, kako je veliki zdravnik služil tistim, ki so se najbolj zavedali svoje potrebe (Evangelij po Luku 5,31–32; 15,4–7.31–32; 19,10).

Ključne vrstice: Evangelij po Luku 2,4–7: »Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora.«

Evangelij po Luku 3,16: »… je Janez vsem odgovoril: ›Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju.‹«

Evangelij po Luku 4,18–19.21: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu. … In začel jim je govoriti: ›Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.‹«

Evangelij po Luku 18,31–33: »Zbral je okrog sebe dvanajstere in jim rekel: ›Glejte! V Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim bo izpolnjeno vse, kar je pisano po prerokih. Izročen bo namreč poganom, ki ga bodo zasmehovali, z njim grdo ravnali, vanj pljuvali, ga bičali in umorili, in tretji dan bo vstal.‹«

Evangelij po Luku 23,33–34: »In ko so prišli na kraj, ki se imenuje Lobanja, so tam križali njega in oba hudodelca, enega na desnici in enega na levici. Jezus je govoril: ›Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.‹«

Evangelij po Luku 24,1–3: »Prvi dan tedna so šle žene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile. Kamen so našle odvaljen od groba in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle.«

Kratek povzetek: Evangelij po Luku se začne s pripovedjo o Jezusovih starših, o rojstvu njegovega bratranca, Janeza Krstnika, o Marijinem in Jožefovem potovanju v Betlehem, kjer se Jezus rodi v hlevu, o Kristusovem rodovniku po Marijini strani (Evangelij po Luku pogl. 1-3). Jezusovo javno delovanje odkrije njegovo popolno usmiljenje in odpuščanje skozi zgodbe o izgubljenem sinu, bogatašu in Lazarju ter o dobrem Samarijanu. Čeprav mnoge pritegne njegova nepristranska ljubezen, ki presega vse človeške omejitve, mnogi drugi – še posebej verski voditelji – spodbijajo Jezusove trditve, da je Bog in Mesija, in jim nasprotujejo. Kristusovi učenci so spodbujeni, naj upoštevajo ceno učenčevstva, njegovi sovražniki pa iščejo njegovo smrt na križu. Od vrstice 9,51 naprej je Luka posvetil deset poglavij svoje pripovedi opisu Jezusovega zadnjega potovanja v Jeruzalem. To je osrčje Evangelija po Luku in prikazuje temo, ki jo je Luka ves čas poudarjal: Jezusovo neizprosno napredovanje proti križu. To je bil tisti namen, zaradi katerega je Kristus prišel na zemljo (Evangelij po Luku 9,22–23; 17,25; 18,31–33; 24,25–26.46), in ni se pustil odvrniti od njega. Odrešitev grešnikov je bilo njegovo celotno poslanstvo (Evangelij po Luku 19,10). Na koncu je Jezus izdan, obtožen, obsojen in križan. Vendar ga grob ne more zadržati! Njegovo vstajenje zagotavlja izpolnitev njegovega poslanstva iskanja in rešitve izgubljenih.

Povezave: Kot pogan, ki je pisal poganom, je Luka relativno malo navajal iz Stare zaveze v primerjavi z Evangelijem po Mateju. Večina starozaveznih navedb je namigov namesto neposrednih navedb, mnogi so preneseni v besedah, ki jih je izrekel Jezus, ne z Lukovo pripovedjo. Jezus je navajal Staro zavezo, da bi se branil pred hudičevimi napadi, tako da mu je odgovarjal »Pisano je« (Evangelij po Luku 4,1–13), da se identificira kot obljubljeni Mesija (Evangelij po Luku 4,17–21), da spomni farizeje na njihovo nezmožnost, da bi izpolnjevali postavo, in na njihovo potrebo po Odrešeniku (Evangelij po Luku 10,25–28; 18,18–27) ter da zmede njihovo učenje, ko so ga skušali ujeti in prelisičiti (Evangelij po Luku 20).

Praktična uporaba: Luka nam daje čudovit portret našega usmiljenega Odrešenika. Jezusa niso ogorčili najhujši grešniki; pravzaprav so bili primarni fokus njegovega delovanja. Izrael prvega stoletja je bila zelo razredno zavedna družba. Slabotni in poteptani so bili dobesedno brez moči, da bi izboljšali svoj položaj v življenju, in so bili zato še posebej odprti za sporočilo: »Približalo se vam je Božje kraljestvo« (Evangelij po Luku 10,9). Evangelij moramo oznanjati tistim okrog sebe, ki ga morajo nujno slišati. Tudi v današnjem času je duhovna potreba huda. Kristjani moramo posnemati Jezusov zgled in oznanjati dobro novico odrešitve duhovno ubogim in potrebnim. Približalo se je Božje kraljestvo in vsak dan je čas vse krajši.

English


Nytestamentlig Oversigt

Bibeloversigt

Evangelij po Luku