Zakaj je Bog zahteval živalske daritve v Stari zavezi?



Vprašanje: Zakaj je Bog zahteval živalske daritve v Stari zavezi?

Odgovor:
Bog je zahteval živalske daritve, da bi zagotovil začasno odpuščanje grehov in nakazal popolno in izpolnjeno daritev Jezusa Kristusa (Tretja Mojzesova knjiga 4,35; 5,10). Žrtvovanje živali je pomembna tema v vsem Svetem pismu, saj »brez krvi ni odpuščanja« (Pismo Hebrejcem 9,22). Ko sta Adam in Eva grešila, je Bog ubil živali, da bi jima dal oblačila (Prva Mojzesova knjiga 3,21). Kajn in Abel sta prinesla daritev Gospodu. Kajnova daritev ni bila sprejemljiva, ker jo je prinesel od »sadov zemlje«, medtem ko je bila Abelova sprejemljiva, ker je bila od »prvencev … drobnice« (Prva Mojzesova knjiga 4,3–5). Zato ker apostol pravi: »Po veri je Abel daroval Bogu večjo žrtev kakor Kajn« in »ker je sam Bog pričal [specifično] za njegove darove,« sklepamo, da je Abel žrtvoval nadomestno živo bitje poslušno v veri po razodetem Božjem ukazu, Kajn pa ne. Brez Božjega ukaza Abel ne bi mogel ravnati po veri, Kajn pa brez vere (Pismo Hebrejcem 11,4). Ko so se vode umaknile, je Noe daroval živali Bogu (Prva Mojzesova knjiga 8,20–21).

Bog je ukazal izraelskemu ljudstvu, naj daruje številne daritve v skladu z določenimi postopki, ki jih je predpisal Bog. Prvič, žival je morala biti popolna, brez pomanjkljivosti. Drugič, oseba, ki je darovala daritev, se je morala osebno poistovetiti z živaljo. Tretjič, žival so darovali v imenu častilca. Če je to storil v veri, je ta daritev zagotovila odpuščanje grehov. Druga daritev, ki so jo darovali na spravni dan, opisana v Tretji Mojzesovi knjigi 16, kaže kazensko nadomestno spravo za odpuščanje in odstranitev grehov. Véliki duhovnik je žrtvoval dva kozla kot daritev za greh. Eden od kozlov je bil žrtvovan v templju kot daritev za greh za izraelsko ljudstvo (Tretja Mojzesova knjiga 16,15), medtem ko so drugega kozla spustili v puščavo, kjer naj bi umrl (Tretja Mojzesova knjiga 16,20–22). Daritev za greh je dala odpuščanje, druga – v obliki grešnega kozla – pa odstranitev greha.

Zakaj torej danes ne darujemo več živalskih daritev? Žrtvovanje živali se je končalo, ker je bil Jezus Kristus dokončna in popolna žrtev. Janez Krstnik je to spoznal, ko je videl Jezusa prihajati h krstu, in je rekel: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta« (Evangelij po Janezu 1,29). Morda se sprašujete, zakaj živali? Kaj so storile napačnega? Za to gre – ker živali niso storile ničesar napačnega, so umrle namesto tistega, ki je veroval v žrtev. Jezus Kristus tudi ni storil nič napačnega, ampak je šel prostovoljno v smrt za grehe verujočih (Prvo pismo Timoteju 2,1–7). Jezus Kristus je vzel naš greh nase in umrl namesto nas. Kot pravi Drugo pismo Korinčanom 5,21: »Njega [Jezusa], ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem.« Po milosti v veri, da je Kristus namesto nas umrl na križu, prejmemo odpuščanje grehov in večno življenje.

Če povzamemo, je Bog zapovedal živalske daritve, da bi lahko častilec izkusil začasno odpuščanje greha v pričakovanju Mesijevega prihoda. Žival je bila nadomestilo – to pomeni, da je žival umrla namesto grešnika, vendar samo začasno, zato je bilo treba vedno znova darovati daritve. Jezus Kristus je dokončna nadomestna žrtev, darovana enkrat za vselej (Pismo Hebrejcem 7,27), in je zdaj edini posrednik [srednik] med Bogom in človeštvom (Prvo pismo Timoteju 2,5). Živalske daritve so nakazovale Kristusovo žrtev namesto nas. Ponavljajoči se starozavezni sistem žrtvovanja je nakazoval dokončno, celotno in popolno nadomestno spravo, ki jo je dosegel Jezus Kristus.



Povratek na slovensko domačo stran



Zakaj je Bog zahteval živalske daritve v Stari zavezi?