Vprašanje
Kaj je vest?
Odgovor
Vest opredeljujemo kot tisti del človekove psihe, ki povzroči tesnobo in občutke krivde, kadar ravnamo proti njej, ter zadovoljstvo in dobro počutje, kadar so naša dejanja, misli in besede v skladu z našim sistemom vrednot. Grška beseda suneidesis, ki je povsod po Novi zavezi prevedena kot »vest«, pomeni moralno zavedanje ali moralno zavest. Vest se oglasi, kadar so človekova dejanja, misli in besede v skladu oziroma v nasprotju z njegovimi merili o tem, kaj je prav in kaj narobe.
V Stari zavezi ni hebrejskega pojma, ki bi ustrezal novozaveznemu pojmu vesti. Razlog je mogoče v tem, da je bil judovski svetovni nazor bolj skupnostne kot individualistične narave. Starozavezni Izraelec je imel z Bogom odnos predvsem kot član zavezne skupnosti, ne toliko kot posameznik. Drugače rečeno, glede svojega položaja pred Bogom si ni delal skrbi, če je bilo izraelsko ljudstvo kot celota z Bogom v dobrem občestvu.
Novozavezni pojem vesti je po naravi bolj individualen in vključuje troje pomembnih resnic. Prvič, vest je od Boga dana človekova sposobnost, da vrednoti samega sebe. Pavel večkrat reče, da ima čisto vest ali da se ne zaveda nobene krivde (Apd 23,1; 24,16; 1 Kor 4,4). Preiskal je namreč svoje besede in dejanja ter ugotovil, da so skladni z njegovimi moralnimi nazori in sistemom vrednot, ki seveda temeljijo na Božjih standardih. Njegova vest potrjuje integriteto njegovega srca.
Drugič, Nova zaveza pravi, da vest o nečem pričuje. Pavel pravi, da vest poganov pričuje o tem, da je delo postave zapisano v njihovih srcih, čeprav ne poznajo Mojzesove postave (Rimljanom 2,14–15). Njegova vest je tudi priča, da on govori resnico (Rimljanom 9,1) ter da je bil v odnosu do ljudi svet in iskren (2 Korinčanom 1,12; gl. op. v SSP). Poleg tega mu vest govori, da so njegova dejanja razvidna za Boga in za vest drugih ljudi (2 Korinčanom 5,11).
Tretjič, vest je služabnica posameznikovega sistema vrednot. Če je njegov sistem vrednot nezrel ali šibek, bo šibka tudi njegova vest. Če pa sistem vrednot temelji na celovitem, poglobljenem razumevanju krščanskih načel, bo imel izrazit čut za to, kaj je prav in kaj narobe. Kristjanovo vest lahko žene nezadostno razumevanje svetopisemskih resnic, zaradi česar se mu vzbudijo občutki krivde in sram, ki so nesorazmerni s problemom. Zorenje v veri okrepi vest.
Ta zadnja naloga vesti je tisto, kar Pavel obravnava v napotkih glede uživanja hrane, žrtvovane malikom. Trdi, da maliki pač niso pravi bogovi, zato je vseeno, ali jim je bila žrtvovana kakšna hrana ali ne. Nekateri v korintski cerkvi so bili slabo poučeni in so mislili, da taki bogovi res obstajajo. Ti nezreli kristjani so bili zgroženi ob misli, da bi jedli hrano, žrtvovano malikom, saj je bila njihova vest pod vplivom zmotnih predsodkov in vraževerja. Zato Pavel tistim bolj zrelim pojasnjuje, zakaj naj ne uveljavljajo svoje svobode, da to lahko jedo; vest njihovih šibkejših bratov bi namreč to početje obsojala. Nauk je ta: če imamo čisto vest, ker smo zreli v veri in razumevanju, ne smemo ravnati tako, da bi bilo to v spotiko slabotnim – ne smemo torej uveljavljati svobode, ki jo prinaša trdnejša vest.
Še eno omembo vesti v Novi zavezi najdemo v Prvem pismu Timoteju 4,1–2: v vest nekaterih je »vžgano znamenje«: njihova vest je neobčutljiva, povsem brezčutni so. Brezvestnega človeka vest ne priganja več, prepušča se grehu, slepi se, da je z njegovo dušo vse v redu in ne premore nobenega sočutja do drugih.
Kristjani moramo ohranjati čisto vest tako, da ubogamo Boga in ohranjamo dober odnos z njim. To dosežemo, če ravnamo v skladu z njegovo besedo ter si nenehno obnavljamo srce in ga ohranjamo krotkega. Ljudi, ki imajo šibko vest, upoštevamo ter smo do njih krščansko ljubeči in sočutni.
English
Kaj je vest?
