Ali imajo ljudje resnično svobodno voljo?


Vprašanje: Ali imajo ljudje resnično svobodno voljo?

Odgovor:
Če »svobodna volja« pomeni, da Bog da ljudem priložnost za sprejemanje odločitev, ki resnično vplivajo na njihovo usodo, potem je odgovor »da«, ljudje imajo svobodno voljo. Trenutno grešno stanje sveta je neposredno povezano z odločitvami, ki sta jih sprejela Adam in Eva. Bog je ustvaril človeka po svoji podobi in to je vključevalo sposobnost odločanja.

Vendar svobodna volja ne pomeni, da lahko človek dela vse, kar se mu zljubi. Naše odločitve so omejene na to, kar je v skladu z našo naravo. Na primer, človek se lahko odloči, da bo prečkal most ali pa ne. Ne more pa se odločiti, da bo most preletel. Njegova narava mu preprečuje letenje. Podobno se človek ne more odločiti, da bo samega sebe naredil pravičnega. Njegova (grešna) narava mu preprečuje, da bi izbral pravičnost (Pismo Rimljanom 3,23; 8,7). Tako je naša svobodna volja omejena z našo grešno naravo.

Ta omejitev ne zmanjšuje naše odgovornosti. Sveto pismo jasno pove, da nam Bog ne le da sposobnost odločanja, ampak tudi odgovornost, da se modro odločamo. V Stari zavezi je Bog izbral narod (Izrael), ampak posamezniki v tem narodu so še vedno imeli dolžnost, da izberejo poslušnost Bogu. Prav tako je Bog posameznikom izven Izraela omogočil, da bi verjeli vanj in hodili za njim (npr. Ruta in Rahaba).

V Novi zavezi se grešnikom kar naprej naroča, naj se »spreobrnejo« in »verujejo« (Evangelij po Mateju 3,2; 4,17; Apostolska dela 3,19; Prvo Janezovo pismo 3,23). Vsak klic k spreobrnitvi je klic k odločitvi oz. izbiri. Zapoved, naj verujejo, predpostavlja, da je poslušalec odgovoren, da bo poslušen tej zapovedi.

Jezus je prepoznal problem nevernikov, ko jim je povedal: »Toda vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje« (Evangelij po Janezu 5,40). Jasno je, da bi lahko prišli, če bi hoteli; njihov problem je bil, da so se odločili, da ne bodo prišli. Bili so mrtvi v grehu in niso hoteli priti. »Kar bo človek sejal, bo tudi žel« (Pismo Galačanom 6,7) in tisti, ki niso odrešeni, so »neopravičljivi« (Pismo Rimljanom 1,20–21).

Toda kako lahko človek izbere, kar je dobro, če mu to preprečuje grešna narava? Samo z Božjo milostjo in močjo lahko svobodna volja resnično postane »svobodna« v smislu, da je človek omogočeno izbrati odrešitev (Evangelij po Janezu 15,16). Sveti Duh je tisti, ki deluje v človeku in po njegovi volji, da obnovi tega človeka (Evangelij po Janezu 1,12–13) in mu da novo naravo, novega človeka, »ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice« (Pismo Efežanom 4,24). Odrešitev je Božje delo. Obenem pa so naši grešni motivi, želje in dejanja prostovoljna in smo po pravici odgovorni zanje.

English
Povratek na slovensko domačo stran
Ali imajo ljudje resnično svobodno voljo?