Ali Sveto pismo opravičuje suženjstvo?



Vprašanje: Ali Sveto pismo opravičuje suženjstvo?

Odgovor:
Nagnjeni smo k temu, da gledamo na suženjstvo kot nekaj iz preteklosti. Toda ocenjuje se, da je danes na svetu več kot 27 milijonov ljudi, ki živijo v suženjstvu: prisilno delo, trgovina s spolnostjo, podedovana lastnina itd. Kot tisti, ki smo bili odkupljeni iz suženjstva greha, bi morali biti kristjani na prvem mestu v prizadevanjih za končanje človeškega suženjstva na svetu danes. Pojavi pa se vprašanje, zakaj Sveto pismo ne nasprotuje odločno suženjstvu? Zakaj se zdi, da Sveto pismo pravzaprav podpira prakso človeškega suženjstva?

Sveto pismo ne obsoja specifično prakse suženjstva. Daje navodila, kako je treba ravnati s sužnji (Peta Mojzesova knjiga 15,12–15; Pismo Efežanom 6,9; Pismo Kološanom 4,1), vendar ne prepoveduje suženjstva popolnoma. Mnogi vidijo to tako, kot da Sveto pismo opravičuje vse oblike suženjstva. Mnogi ne razumejo, da je bilo suženjstvo v svetopisemskih časih zelo drugačno od suženjstva, ki je bilo v veljavi v zadnjih nekaj stoletjih v mnogih delih sveta. Suženjstvo v Svetem pismu ni temeljilo izključno na rasi. Ljudje niso bili zasužnjeni zaradi svoje narodnosti ali barve kože. V svetopisemskih časih je suženjstvo temeljilo bolj na gospodarstvu; bilo je stvar družbenega položaja. Ljudje so se prodali za sužnje, ko niso mogli plačati svojih dolgov ali skrbeti za svojo družino. V novozaveznih časih so bili včasih zdravniki, odvetniki in celo politiki sužnji nekoga drugega. Nekateri ljudje so se dejansko odločili, da bodo sužnji, zato da bodo gospodarji poskrbeli za vse njihove potrebe.

Suženjstvo zadnjih nekaj stoletij je pogosto temeljilo izključno na barvi kože. V ZDA so imeli številne črnce za sužnje zaradi njihove narodnosti; mnogi lastniki sužnjev so resnično verjeli, da so črnci manjvredni ljudje. Sveto pismo obsoja suženjstvo, ki temelji na rasi, saj uči, da je Bog ustvaril vse ljudi po svoji podobi (Prva Mojzesova knjiga 1,27). Obenem pa je Stara zaveza dopuščala suženjstvo, ki je temeljilo na gospodarstvu, in ga urejala. Ključno je, da suženjstvo, ki ga je dopuščalo Sveto pismo, v nobenem pogledu ni bilo podobno rasnemu suženjstvu, ki je mučilo naš svet v zadnjih nekaj stoletjih.

Poleg tega tako Stara kot Nova zaveza obsojata »krajo ljudi«, kar se je dogajalo v Afriki v 19. stoletju. Afričane so zbrali lovci na sužnje, ki so jih prodali trgovcem s sužnji, ki so jih pripeljali v Novi svet, da bi delali na plantažah in kmetijah. Ta praksa se Bogu gnusi. Pravzaprav je bila kazen za takšen zločin v Mojzesovi postavi smrt: »Kdor ugrabi človeka, naj ga je že prodal ali ga najdejo v njegovih rokah, naj bo kaznovan s smrtjo« (Druga Mojzesova knjiga 21,16). Podobno so v Novi zavezi trgovci s sužnji našteti med tistimi, ki so »brezbožni in grešni«, in so v isti kategoriji kot ubijalci očetov in mater, morilci, nečistniki, homoseksualci, lažnivci in krivoprisežniki (gl. Prvo pismo Timoteju 1,8–10).

Druga ključna točka je, da je namen Svetega pisma, da pokaže pot odrešitve, ne da preobrazi družbo. Sveto pismo se pogosto približa problemom od znotraj navzven. Ko človek izkusi Božjo ljubezen, usmiljenje in milost v novem rojstvu odrešitve, bo Bog spremenil njegovo dušo in način, kako razmišlja in dela. Človek, ki izkusi Božji dar odrešitve, ki ga osvobodi suženjstva greha, bo spoznal, da je narobe zasužnjiti drugega človeka. Skupaj s Pavlom bo videl, da je lahko suženj »brat v Gospodu« (Pismo Filemonu 1,16). Človek, ki je resnično izkusil Božjo milost, bo zato milosten do drugih. Recept Svetega pisma za končanje suženjstva je, da Bog odkupi in posveti duše, ki potem zavračajo suženjstvo, ker ni skladno s tem, kdo so kot kristjani.



Povratek na slovensko domačo stran



Ali Sveto pismo opravičuje suženjstvo?