Kako naj kristjan ravna z občutki krivde glede preteklih grehov – naj gre za grehe iz časa, preden je bil odrešen, ali že po tem?


Vprašanje: Kako naj kristjan ravna z občutki krivde glede preteklih grehov – naj gre za grehe iz časa, preden je bil odrešen, ali že po tem?

Odgovor:
Vsak je grešil, in ena od posledic greha je krivda. Krive se počutimo zato, ker smo krivi kršitve svete Božje postave. Za zavedanje krivde moramo biti hvaležni, saj je to del Božje milosti, ki nas navaja k spreobrnjenju in odpuščanju. »Ali mar preziraš bogastvo njegove dobrote, potrpežljivosti in prizanesljivosti, ne da bi vedel, da te Bog s svojo dobroto navaja k spreobrnjenju?« (Pismo Rimljanom 2,4) Tisti hip, ko se samo po milosti, samo po veri, samo po Kristusu spreobrnemo (skesamo) od greha, nam je odpuščeno. Spreobrnjenje je del Božjega daru vere, ki ga prejmemo ob odrešenju (Evangelij po Mateju 3,2; 4,17; Apostolska dela 3,19; 11,18; Pismo Rimljanom 2,4; Drugo pismo Timoteju 2,25; Drugo Petrovo pismo 3,9).

V Kristusu so izbrisani celo najgrozovitejši grehi (gl. Prvo pismo Korinčanom 6,9–11 za primere nepravičnih dejanj, ki so lahko odpuščena). Odrešenje je možno samo po milosti in samo po veri v Kristusa – in to odrešenje je večno odpuščanje. Tudi po tem, ko je bil človek odrešen, še vedno greši; in ko zgreši, ga Bog še vedno oprosti, saj ga še vedno ljubi. Kristjani so sočasno opravičeni in grešni (Pismo Rimljanom 7,17–25; Pismo Galačanom 5,16–18). »Če pa že kdo stori greh, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega.« (Prvo Janezovo pismo 2,1)

Svoboda od kazni za greh pa ne prinese vedno kar takoj tudi svobode od vseh občutkov krivde. Kljub temu, da so nam bili grehi odpuščeni, se jih še naprej spominjamo. Zaradi njih se lahko še vedno žalostimo. Imamo pa tudi duhovnega sovražnika, imenovanega »obtoževalec naših bratov« (Razodetje 12,10), ki nas neusmiljeno spominja na naše neuspehe, napake in grehe. Kadar ima kristjan občutke krivde, naj stori naslednje:

1) Neprizanesljivo, nenehno naj mori greh (Pismo Rimljanom 6,6–11; 8,12–14; 13,14; Pismo Efežanom 4,20–24).

2) Prizna naj vse grehe, ki se jih zaveda, a jih še ni priznal. V nekaterih primerih je občutek krivde potreben, ker je potrebno priznanje. Mnogokrat se počutimo krive, ker smo krivi! (Gl. Davidov opis krivde in rešitve krivde v Psalmu 32,1–5.)

3) Gospoda naj prosi, da mu razodene morebitne druge grehe, ki jih morda mora priznati. Naj se opogumi in pred Gospodom spregovori povsem odkrito in iskreno. »Preizkusi me, o Bog, spoznaj moje srce, preizkusi me in spoznaj moje vznemirljive misli! Poglej, ali je pri meni pot bridkosti, in vodi me po večni poti!« (Psalm 139,23–24) Krščansko življenje je življenje, polno kesanja in vere.

4) Zaupa naj Božji obljubi, da nam je Bog odpustil grehe in odstranil krivdo – vse to na temelju Kristusove krvi (Prvo Janezovo pismo 1,9; Psalm 85,3–4; 86,5; Pismo Rimljanom 8,1–4; Pismo Efežanom 1,7).

5) Kadar koli se občutki krivde dvignejo iznad grehov, ki smo jih že priznali in so nam bili že odpuščeni, naj takšne občutke zavrne kot lažno krivdo. Gospod je zvest svoji obljubi, da bo odpustil. Naj bere Psalm 103,8–14 in premišljuje o tem.

6) Naj Gospoda prosi, da mu obnovi veselje, ki izvira iz svobode od krivde, potem ko priznamo greh. Zelo dobro je proučiti Psalm 51; tu je poudarek na priznanju greha. David pred Bogom stoji s srcem, polnim krivde in žalosti. Toda iz tega se porodita obnova in veselje. Zelo dobrodejno je tudi premišljevanje o Psalmu 32. Čeprav je David grozovito grešil, je bil v Božji milosti osvobojen tako greha kot občutkov krivde. Priznal je vzrok krivde in dejstvo odpuščanja.

Nazadnje pa še to: če smo greh priznali in se ga pokesali, nam je odpuščen. Čas je, da se pomaknemo naprej. Ne pozabite, da smo mi, ki smo v Kristusu, nova stvaritev v njem. »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (Drugo pismo Korinčanom 5,17) Del »starega«, ki je odšlo, je krivda zaradi preteklih grehov in obsodba, ki iz tega izhaja. Zato: »Kaj bomo torej rekli k vsemu temu? Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril? Kdo bo obtoževal Božje izvoljence? Bog opravičuje! Kdo bo obsojal? Kristus Jezus, ki je umrl, še več, ki je bil obujen od mrtvih in sedi na Božji desnici ter posreduje za nas?«(Pismo Rimljanom 8,31–34)

English


Povratek na slovensko domačo stran
Kako naj kristjan ravna z občutki krivde glede preteklih grehov – naj gre za grehe iz časa, preden je bil odrešen, ali že po tem?