Kaj je preteristični pogled na poslednje čase?



Vprašanje: Kaj je preteristični pogled na poslednje čase?

Odgovor:
Glede na prepričanja preterizma so se vsa preroštva v Svetem pismu že zgodila. Preteristična razlaga Svetega pisma gleda na knjigo Razodetje kot na simbolno sliko konfliktov v prvem stoletju, ne kot na opis, kaj se bo zgodilo v poslednjih časih. Izraz preterizem izhaja iz latinske besede praeter, ki pomeni ›preteklost‹. Tako je preterizem prepričanje, da so se svetopisemska preroštva o »poslednjih časih« že izpolnila – v preteklosti. Preterizem je v neposrednem nasprotju s futurizmom, ki gleda na preroštva o poslednjih časih tako, da se bodo ta šele izpolnila.

Preterizem delimo na dve vrsti: polni (ali dosledni) preterizem in delni preterizem. Ta članek se bo v razpravi omejil na polni preterizem (ali hiperpreterizem, kot ga imenujejo nekateri).

Preterizem zanika bodočo preroško lastnost knjige Razodetje. Preteristično gibanje v bistvu uči, da so se vsa preroštva o poslednjih časih v Novi zavezi končala leta 70 po Kr., ko so Rimljani napadli in uničili Jeruzalem. Preterizem uči, da so se vsi dogodki, ki jih običajno povezujemo s poslednjimi časi – Jezusov ponovni prihod, velika stiska, vstajenje mrtvih, poslednja sodba –, že zgodili. (V primeru poslednje sodbe je ta še vedno v procesu izvajanja.) Jezusov ponovni prihod na zemljo je bil »duhovni« prihod, ne telesni.

Preterizem uči, da je bila Postava izpolnjena leta 70 po Kr. in da se je Božja zaveza z Izraelom končala. »Novo nebo in nova zemlja«, ki ju omenja Razodetje 21,1, sta za preterista opis sveta pod novo zavezo. Tako kot je kristjan postal »nova stvaritev« (Drugo pismo Korinčanom 5,17), je svet pod novo zavezo »nova zemlja«. Ta vidik preterizma zlahka vodi v vero v teologijo zamenjave.

Preteristi ponavadi navajajo odlomek v Jezusovem govoru na Oljski gori, da bi podprli svoj argument. Potem ko Jezus opiše nekaj dogajanj v poslednjih časih, reče: »Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi« (Evangelij po Mateju 24,34). Preterist to razume tako, kot da se je moralo vse, o čemer govori Jezus v Evangeliju po Mateju 24, zgoditi v času tiste generacije, ki ji je govoril – uničenje Jeruzalema leta 70 po Kr. je bil torej »sodni dan«.

Vendar se pri preterizmu pojavi veliko problemov. Na primer, Božja zaveza z Izraelom je večna (Jeremija 31,33–36) in v prihodnosti bo Izrael obnovljen (Izaija 11,12). Apostol Pavel je posvaril pred tistimi, ki tako kot Himénaj in Filét napačno učita, »da je vstajenje že bilo, in podirata vero nekaterih« (Drugo pismo Timoteju 2,17–18). Jezusova omemba »te generacije« [tega rodu] pa naj bi pomenila generacijo, ki živi in bo videla začetek dogodkov, opisanih v Evangeliju po Mateju 24.

Eshatologija [veda o poslednjih časih] je zapletena veda in svetopisemska uporaba apokaliptičnih prispodob za mnoga preroštva vodi v vrsto interpretacij dogodkov v poslednjih časih. Glede teh stvari je v krščanstvu prostor za nekaj razhajanja. Vendar ima polni preterizem nekaj resnih pomanjkljivosti, ko zanika fizično realnost Kristusovega ponovnega prihoda in ko omalovažuje strašno naravo velike stiske, ko omejuje ta dogodek na padec Jeruzalema.



Povratek na slovensko domačo stran



Kaj je preteristični pogled na poslednje čase?