Kakšna je pravilna molitev?


Vprašanje: Kakšna je pravilna molitev?

Odgovor:
Ali je najbolje moliti stoje, sede, kleče ali sklonjeno? Ali naj bodo naše roke odprte, zaprte, sklenjena ali dvignjene k Bogu? Ali moramo zapreti oči, ko molimo? Ali je bolje moliti v cerkveni zgradbi ali v naravi? Ali naj molimo zjutraj, ko vstanemo, ali zvečer, preden gremo spat? Ali obstajajo določene besede, ki jih moramo reči v molitvi? Kako naj začnemo moliti? Kako naj zaključimo molitev? Ta vprašanja, skupaj z drugimi, so pogosta vprašanja o molitvi. Kakšna je pravilna molitev? Ali so zgornje stvari sploh pomembne?

Veliko prepogosto vidimo molitev kot »čudežno formulo.« Nekateri verjamejo, da če ne rečejo točno pravih stvari ali če ne molijo v pravilnem položaju, Bog ne bo slišal niti uslišal naših molitev. To je povsem nesvetopisemsko. Bog ne odgovarja na naše molitve glede na to, kdaj molimo, kje smo, v kakšnem položaju je naše telo ali v kakšnem vrstnem redu ubesedimo svoje molitve. V odlomku Prvo Janezovo pismo 5,14–15 nam je rečeno, naj imamo zaupnost, ko pridemo k Bogu v molitvi, v spoznanju, da nas sliši in da bo uslišal, za kar ga prosimo, če je to v skladu z njegovo voljo. Podobno je v Evangeliju po Janezu 14,13–14 zapisano: »Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu. Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.« Glede na te in mnoge druge vrstice Bog uslišuje molitve glede na to, ali so v skladu z njegovo voljo in v Jezusovem imenu (da poveličajo Jezusa).

Kakšen je torej pravilen način molitve? Pismo Filipljanom 4,6–7 nam pravi, naj molimo brez zaskrbljenosti, naj molimo za vse in naj molimo s hvaležnim srcem. Bog bo uslišal vse takšne molitve z darom miru v našem srcu. Pravilni način molitve je, da izlijemo svoje srce Bogu, da smo iskreni in odprti pred njim, saj nas že pozna bolje, kot mi poznamo sebe. Svoje prošnje moramo prinesti Bogu in upoštevati, da Bog ve, kaj je najboljše, in da ne bo ugodil prošnji, ki ni njegova volja za nas. Izražati moramo svojo ljubezen, hvaležnost in čaščenje Bogu v molitvi, ne da bi nas skrbelo, ali smo izbrali prave besede. Boga bolj zanima vsebina našega srca kot spretna uporaba naših besed.

Najbližje, kar je Sveto pismo temu, da bi nam dalo »vzorec« molitve, je očenaš v Evangeliju po Mateju 6,9–13. Prosim, razumite, da očenaš ni molitev, ki se jo moramo naučiti na pamet in jo recitirati Bogu. Je primer stvari, ki naj bi šle v molitev – čaščenje, zaupanje v Boga, prošnje, priznanje in podrejanje. Moliti moramo za stvari, o katerih govori očenaš, tako da uporabljamo svoje besede in jo »prilagodimo« svoji poti z Bogom. To je vzorec, ki kaže pravilen način molitve, da izrazimo svoje srce Bogu. Če sedimo, stojimo ali klečimo; če imamo odprte ali zaprte roke; če imamo odprte ali zaprte oči; če smo v cerkvi, doma ali zunaj; če je jutro ali večer – to so vse postranske stvari, odvisne od tega, kar nam je osebno ljubše, od prepričanja in primernosti. Božja želja je, da bi bila molitev resnična in osebna povezava med njim in nami.

English


Povratek na slovensko domačo stran
Kakšna je pravilna molitev?