Kaj pravi Sveto pismo o posvojitvi?


Vprašanje: Kaj pravi Sveto pismo o posvojitvi?

Odgovor:
Oddaja otrok v posvojitev je lahko ljubeča alternativa za starše, ki iz različnih razlogov ne morejo ustrezno skrbeti za svoje otroke. Posvojitev otroka je pogosto odgovor na molitev mnogih parov, ki ne morejo roditi svojih otrok. Posvojitev dojenčka ali otroka je čudovit način, kako ga blagosloviti z ljubečim domom in družino. Iz teh in drugih razlogov se v vsem Svetem pismu vedno naklonjeno govori o posvojitvi.

Druga Mojzesova knjiga govori zgodbo o hebrejski ženi po imenu Johebeda, ki je rodila sina v času, ko je faraon ukazal, naj usmrtijo vse hebrejske dojenčke moškega spola (Druga Mojzesova knjiga 1,15–22). Ker je Johebeda raje ubogala Boga kot faraona, je naredila vodotesno košaro, vanjo položila otroka in jo postavila med trstičje ob bregu Nila, da bi bil tam skrit in varen. Ena izmed faraonovih hčera je opazila košaro in vzela otroka. Sčasoma ga je posvojila v kraljevo družino in mu dala ime Mojzes. Postal je zvest in blagoslovljen Božji služabnik (Druga Mojzesova knjiga 2,1–10).

V knjigi Estera je čudovito deklico Estero posvojil njen bratranec, ko so ji umrli starši. Postala je kraljica in Bog jo je uporabil, da reši judovsko ljudstvo.

Jezus Kristus je bil spočet po Svetem Duhu namesto po moževem semenu (Evangelij po Mateju 1,18). »Posvojil« in vzgajal ga je mamin mož, Jožef, ki je vzel Jezusa za svojega otroka.

Kristjani smo tisti, ki nas je Bog rešil prekletstva greha in smrti s posvojitvijo. Ob čudežu ponovnega rojstva Bog milostno spremeni naše srce z darom spreobrnitvene vere, zaradi česar verujemo in zaupamo samo Jezusu za odpuščanje in odrešitev. Na ta način Bog pripelje svoje izvoljene v svojo družino – ne skozi naravni proces človeškega spočetja, ampak s posvojitvijo. »Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja [posvojitve], v katerem kličemo: ›Aba,Oče!‹« (Pismo Rimljanom 8,15). Ko posvojitelji s posvojitvijo pripeljejo dojenčka ali majhnega otroka v družino, je to njihova svobodna izbira iz ljubezni do tistega, ki si nikakor ni zaslužil te ljubezni. »Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v nebesih v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom: pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohotni sklep njegove volje, v hvalo veličastva njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem« (Pismo Efežanom 1,3–6). Bog posvoji tiste, ki jih ljubi, v Kristusu Jezusu, našem Odrešeniku. Pripelje nas v svojo večno duhovno družino s čisto, nezasluženo milostjo! Kot Božji otroci, ki odsevajo Božji značaj, bi morali mi kristjani v molitvi razmisliti o posvojitvi otrok v svoje fizične družine.

Tako v fizičnem kot duhovnem smislu je posvojitev v vsem Svetem pismu jasno prikazana v luči naklonjenosti. Tisti, ki ljubeče in požrtvovalno posvojijo otroke, odsevajo značaj Boga, po čigar podobi so ustvarjeni. Tako tisti, ki posvojijo, kot tisti, ki so posvojeni, prejmejo mnogo ogromnih blagoslovov. To dajanje in prejemanje milosti je ponazorjeno z zgledom posvojitve kristjana v Božjo družino.

English


Povratek na slovensko domačo stran
Kaj pravi Sveto pismo o posvojitvi?