Zakaj je Bog dovolil poligamijo / bigamijo v Svetem pismu?


Vprašanje: Zakaj je Bog dovolil poligamijo / bigamijo v Svetem pismu?

Odgovor:
Vprašanje poligamije je zanimivo, saj večina ljudi danes gleda na poligamijo kot nemoralno, medtem ko je Sveto pismo nikjer izrecno ne obsoja. Prvi primer poligamije/bigamije v Svetem pismu je bil Lameh v Prvi Mojzesovi knjigi 4,19: »Lameh si je vzel dve ženi.« Opazimo lahko, da je Lameh predstavljen v Svetem pismu kot nekdo, za čigar življenje je bil značilen greh. Vendar je bilo nekaj pomembnih mož v Stari zavezi poligamistov. Abraham, Jakob, Gideon, Elkana, Savel, David, Salomon in drugi so imeli več žena (Prva Mojzesova knjiga 16,1–3; 29,15–30,13; Sodniki 8,28–30; Prva Samuelova knjiga 1,2; Druga Samuelova knjiga 5,13; Prva knjiga kraljev 11,3). Kako naj razumemo in razlagamo te primere poligamije v Stari zavezi v luči razlagalne vloge Nove zaveze? Odgovoriti moramo na tri vprašanja: 1) Zakaj je Bog dovolil poligamijo v Stari zavezi? 2) Kako Bog gleda na poligamijo danes? 3) Zakaj se je to spremenilo?

1) Zakaj je Bog dovolil poligamijo v Stari zavezi? Sveto pismo ne pove specifično, zakaj je Bog dovolil poligamijo, tako kot ne razloži, zakaj je Bog dovolil številno drugo grešno obnašanje, ki so ga imeli padli ljudje in družbe v Svetem pismu. Bog je zares potrpežljivo usmiljen do nas! Ko premišljujemo o Božji tišini, moramo upoštevati vsaj en ključni faktor. Zaradi narave patriarhalne družbe je bilo skoraj nemogoče, da bi neporočena ženska moralno skrbela zase. Ženske v teh družbah so bile pogosto neizobražene in neusposobljene. Zato so bile odvisne od očeta, bratov in moža, da so skrbeli zanje in jih varovali. Zato so bile neporočene ženske, za katere ni skrbel in jih ni ščitil moški vodja družine, pogosto prisiljene v prostitucijo in suženjstvo.

V teh kulturnih realnostih je bila poligamija boljša, čeprav ne najboljša rešitev kot prostitucija in suženjstvo. Vsaj žene brez patriarhalne zaščite, ki drugače niso mogle najti moža, so bile zaščitene in je bilo zanje poskrbljeno. Moški z več ženami je skrbel za in ščitil vse (Druga Mojzesova knjiga 21,10). Čeprav to ni bila idealna rešitev, je bilo življenje v poligamističnem gospodinjstvu veliko boljše kot zelo resnične druge potencialne možnosti tistega časa: prostitucija, suženjstvo ali stradanje.

2) Kako Bog gleda na poligamijo danes? Čeprav je bila poligamija dovoljena, Sveto pismo predstavlja monogamijo kot Božji ideal za zakon (Prva Mojzesova knjiga 2,18–24; Evangelij po Mateju 19,4–6). Sveto pismo uči, da je bil Božji izvirni namen, da je en moški poročen samo z eno žensko: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso [ne več]« (Prva Mojzesova knjiga 2,24). Čeprav Prva Mojzesova 2,24 opisuje, kaj je zakon, ne koliko ljudi je vključeno vanj, lahko opazimo dosledno uporabo ednine. V Peti Mojzesovi knjigi 17,14–20 Bog pravi, da naj kralji ne bi imeli več žena (ali konj ali zlata). Čeprav tega ne moremo razlagati kot zapoved, da morajo biti kralji monogamni, lahko to razumemo kot izjavo, da Božji namen ni bil imeti več žena. Probleme, ki jih povzroča poligamija, lahko jasno vidimo v življenju Jakoba (Prva Mojzesova knjiga 29–50) in Salomona (Prva knjiga kraljev 11,3–4).

V Novi zavezi vrstice v Prvem pismu Timoteju 3,2.12 in Pismu Titu 1,6 dajejo »mož ene žene« na seznam lastnosti, ki jih morajo imeti duhovni voditelji v cerkvi. Nemogoče je, da bi imeli poligamista za moža samo ene žene. Čeprav so te lastnosti specifične za tiste, ki so del cerkvenega vodstva, bi se morale nanašati splošno na vse kristjane. Ali naj ne bi bila norma za vsakega kristjana, da je »brez graje …, trezen, razumen, urejen, gostoljuben, zmožen za poučevanje; nikakor ne pijanec in pretepač, ampak prijazen. Ne sme biti prepirljiv in lakomen po denarju« (Prvo pismo Timoteju 3,2–4; gl. Pismo Galačanom 5,22–23)? Če smo poklicani k svetosti (Prvo Petrovo pismo 1,16) in če so ta merila sveta za starešine in diakone, so sveta za vse.

Pismo Efežanom 5,22–33 govori o odnosu med možem in ženo. Ko omenja moža [ednina], vedno omenja tudi ženo [ednina]. »Mož je namreč glava ženi [ednina] … Kdor ljubi svojo ženo [ednina], ljubi sebe. … Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi [ednina] in bosta oba eno meso. … Zato naj tudi vsak med vami tako ljubi svojo ženo [ednina] kakor sebe, žena [ednina] pa naj spoštuje moža [ednina]«. Nekoliko podoben odlomek, Pismo Kološanom 3,18–19, omenja može in žene v množini, vendar je jasno, da Pavel naslavlja vse može in žene med kološkimi kristjani, ne da govori, da ima morda en mož več žena. V nasprotju s tem odlomek Pismo Efežanom 5,22–33 specifično opisuje zakonski odnos. Če bi bila poligamija dovoljena, celotna ilustracija Kristusovega odnosa s svojim telesom (Cerkvijo), kot jo vidimo v odnosu mož–žena, propade.

3) Zakaj se je to spremenilo? Ne gre toliko za to, da Bog zdaj ne dovoli nečesa, kar je prej dovolil, ampak da jasnejše razodetje evangelija obnovi zakon po Božjem prvotnem načrtu. Če se vrnemo k prvemu zakonu med Adamom in Evo, vidimo, da poligamija ni bila Božji izvirni namen. Kaže, da je Bog prej prenašal poligamijo, ki ni idealna, dokler ni polnejše razodetje evangelija v Jezusu Kristusu prineslo monogamije v jasno središče kot Božjo voljo. V najsodobnejših družbah ni popolnoma nobene potrebe po poligamiji. V večini današnjih kultur lahko ženske danes skrbijo zase in se ščitijo ter s tem odstranijo edini »pozitivni« vidik poligamije. Poleg tega večina sodobnih držav prepoveduje poligamijo. V skladu z odlomkom v Pismu Rimljanom 13,1–7 moramo ubogati državne zakone, ki jih sprejme vlada. Edini primer, ko Sveto pismo dovoljuje, da ne ubogamo zakona, je, če ta nasprotuje Božjim zapovedim (Apostolska dela 5,29). Ker Bog samo dopušča poligamijo, a je ne zapoveduje, je treba ubogati vse zakone, ki prepovedujejo poligamijo.

Ali obstajajo zelo redki primeri, v katerih bi bila poligamija dovoljena še danes? Mogoče, ampak razen v teh izredno edinstvenih primerih ni predstavljivo, da ne bi obstajala druga, boljša rešitev. Zaradi vidika »eno meso« v zakonu, potrebe po enosti in sožitju v zakonu in zaradi pomanjkanja resnične potrebe po poligamiji smo trdno prepričani, da poligamija, kot so jo pogosto izvajali v zgodovini in danes, ne časti Boga in ni njegov načrt za zakon.

English


Povratek na slovensko domačo stran
Zakaj je Bog dovolil poligamijo / bigamijo v Svetem pismu?