Kaj pravi Sveto pismo o obsedenosti z demoni oz. o demonski obsedenosti?



Vprašanje: Kaj pravi Sveto pismo o obsedenosti z demoni oz. o demonski obsedenosti? Ali je mogoča še danes? Če je, kateri so njeni simptomi?

Odgovor:
Sveto pismo navaja nekaj primerov ljudi, ki so bili obsedeni z demoni oz. pod vplivom demonov. Iz teh primerov lahko najdemo nekaj simptomov demonskega vpliva in dobimo vpogled v to, kako demon nekoga obsede. Tukaj je nekaj svetopisemskih odlomkov: Evangelij po Mateju 9,32–33; 12,22; 17,18; Evangelij po Marku 5,1–20; 7,26–30; Evangelij po Luku 4,33–36; 22,3; Apostolska dela 16,16–18. V nekaterih izmed teh odlomkov obsedenost z demoni povzroči fizične težave, na primer nezmožnost govorjenja, simptome epilepsije, slepoto itd. V drugih primerih povzroči, da posameznik dela húdo, za kar je glavni primer Juda. V Apostolskih delih 16,16–18 duh očitno daje dekli sposobnost, da ve za stvari, ki presegajo njeno védenje. Z demoni obsedeni mož iz Geraške dežele, ki je bil obseden z množico demonov (legijo), je imel nadnaravno moč in je živel gol med grobovi. Kralja Savla je, potem ko se je uprl Gospodu, mučil zli duh (Prva Samuelova knjiga 16,14–15; 18,10–11; 19,9–10), kar je povzročilo njegovo potrtost in povečalo njegovo željo, da bi ubil Davida.

Tako obstaja vrsta možnih simptomov obsedenosti z demoni, kot so fizične težave, ki se jih ne da pripisati dejanski fiziološki težavi, osebnostne spremembe, kot na primer depresija ali nasilnost, nadnaravna moč, nespodobnost, asocialno vedenje in morda sposobnost deljenja informacij, ki jih človek na naraven način ne bi mogel vedeti. Pomembno je vedeti, da imajo skoraj vse, če ne vse, te značilnosti lahko tudi drugačne razlage, zato je pomembno, da ne označimo vsakega depresivnega človeka ali epileptika kot obsedenega z demoni. Po drugi strani pa zahodne kulture verjetno ne jemljejo dovolj resno hudičevega vključevanja v življenje ljudi.

Poleg teh fizičnih in čustvenih značilnosti si lahko ogledamo tudi duhovne znake, ki kažejo demonski vpliv. Ti lahko vključujejo zavrnitev odpuščanja (Drugo pismo Korinčanom 2,10–11) ter verovanje v lažni nauk in njegovo oznanjanje, še posebej glede Jezusa Kristusa in njegovega nadomestnega plačila za naše grehe (Drugo pismo Korinčanom 11,3–4.13–15; Prvo pismo Timoteju 4,1–5; Prvo Janezovo pismo 4,1–3).

Kar se tiče vključenosti demonov v življenje kristjanov, je apostol Peter ponazoritev dejstva, da lahko hudič vpliva na vernika (Evangelij po Mateju 16,23). Nekateri pravijo za kristjane, ki so pod močnim demonskim vplivom, da so »demonizirani«, vendar v Svetem pismu ni primera kristjana, ki bi bil obseden z demonom. Večina teologov verjame, da kristjan ne more biti obseden, ker v njem prebiva Sveti Duh (Drugo pismo Korinčanom 1,22; 5,5; Prvo pismo Korinčanom 6,19) in ker Božji Duh ne bi delil svojega prebivališča z demonom.

Nikjer točno ne piše, kako se nekdo odpre demonski obsedenosti. Če je Judov primer takšen, je on odprl svoje srce hudemu – v njegovem primeru s svojim pohlepom (Evangelij po Janezu 12,6). Zato je mogoče, da če nekdo dovoli, da njegovemu srcu vlada ponavljajoč se greh, postane to povabilo za demona, naj vstopi. Po izkušnjah misijonarjev kaže, da je demonska obsedenost povezana s čaščenjem poganskih malikov in posedovanjem okultnih stvari. Sveto pismo vedno znova povezuje čaščenje malikov z dejanskim čaščenjem demonov (Tretja Mojzesova knjiga 17,7; Peta Mojzesova knjiga 32,17; Psalm 106,37; Prvo pismo Korinčanom 10,20), zato ne bi smelo biti presenetljivo, da lahko vpletenost v malikovalstvo vodi v obsedenost z demoni.

Na osnovi zgornjih svetopisemskih odlomkov in nekaterih izkušenj misijonarjev lahko zaključimo, da mnogi ljudje odprejo svoje življenje demonom, ko se vdajajo kakšnemu grehu ali se vključijo v okultizem (vede ali nevede). Takšni primeri vključujejo nemoralo, zlorabo mamil/alkohola, ki spremeni stanje človekove zavesti, uporništvo, zagrenjenost in transcendentalno meditacijo.

Pomisliti pa moramo še na nekaj. Hudič in njegova zlobna vojska ne morejo storiti ničesar, česar jim ne dovoli Gospod (Job 1–2). Zaradi tega hudič, ki misli, da izpolnjuje svoje načrte, pravzaprav izpolnjuje Božje dobre načrte, kot v primeru Judovega izdajstva. Nekateri ljudje postanejo nezdravo očarani nad okultnimi in demonskimi dejavnostmi. To ni niti modro niti svetopisemsko. Če iščemo Boga, če si nadenemo njegovo bojno opremo in se zanašamo na njegovo moč (Pismo Efežanom 6,10–18), se nam ni treba ničesar bati pred hudimi duhovi, saj Bog vlada nad vsem!



Povratek na slovensko domačo stran



Kaj pravi Sveto pismo o obsedenosti z demoni oz. o demonski obsedenosti? Ali je mogoča še danes? Če je, kateri so njeni simptomi?