Ali se da monoteizem dokazati?



Vprašanje: Ali se da monoteizem dokazati?

Odgovor:
Beseda »monoteizem« izhaja iz dveh besed, »mono«, ki pomeni ›en, edin‹, in »teizem«, ki pomeni ›vera v Boga‹. Specifično pa je monoteizem vera v enega pravega Boga, ki je edini stvarnik, ohranjevalec življenja in sodnik vsega stvarstva. Monoteizem se razlikuje od »henoteizma«, ki je vera v več bogov z enim najvišjim bogom, ki je nad drugimi. Je tudi v nasprotju s politeizmom, ki je vera v obstoj več kot enega boga.

Obstaja veliko argumentov za monoteizem, vključno s tistimi iz posebnega razodetja (Sveto pismo), naravnega razodetja (filozofija) in tudi zgodovinske antropologije. Te bomo v nadaljevanju le na kratko razložili, a nikakor ne mislite, da je s tem ta seznam izčrpan.

Svetopisemski argumenti za monoteizem – Peta Mojzesova knjiga 4,35: »Tebi je bilo dano to videti, da bi vedel, da je GOSPOD Bog in ni drugega razen njega.« Peta Mojzesova knjiga 6,4: »Poslušaj, Izrael: GOSPOD je naš Bog, GOSPOD je edini!« Malahija 2,10a: »Mar nimamo vsi enega Očeta? Mar nas ni ustvaril en Bog?« Prvo pismo Korinčanom 8,6: »… je vendar za nas en Bog, Oče, iz katerega je vse, mi pa zanj, in en Gospod Jezus Kristus, po katerem je vse in mi po njem.« Pismo Efežanom 4,6: »… en Bog in Oče vseh, nad vsemi in po vseh in v vseh.« Prvo pismo Timoteju 2,5: »Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus.« Jakobovo pismo 2,19: »Ti veruješ, da je Bog eden? Prav imaš. Tudi demoni verujejo, a trepetajo.«

Za mnoge ljudi očitno ne bi bilo dovolj, če bi preprosto rekli, da obstaja en Bog, ker tako pravi Sveto pismo. Brez Boga namreč ni nobenega načina, da bi dokazali, da je Sveto pismo sploh njegova beseda. Lahko pa bi argumentirali, da ker je Sveto pismo najbolj zanesljiv nadnaravni dokaz, ki potrjuje, kar uči, bi lahko monoteizem potrdili iz teh razlogov. Podoben argument bi bil prepričanja in učenje Jezusa Kristusa, ki je dokazal, da je Bog (oz. vsaj potrjen od Boga), s svojim čudežnim rojstvom, življenjem in čudežem vstajenja. Bog ne more lagati in ne da se ga prevarati; zato je to, kar je Jezus verjel in učil, resnično. Tako je torej monoteizem, ki ga je Jezus verjel in učil, resničen. Ta argument pa morda ne bi naredil velikega vtisa na tiste, ki ne poznajo nadnaravnih potrditev Svetega pisma in Kristusa, vendar je to dobro izhodišče za tiste, ki poznajo njegovo moč.

Zgodovinski argumenti za monoteizem – Argumenti, ki temeljijo na priljubljenosti, so razvpito sumljivi, vendar je zanimivo, kako zelo je monoteizem vplival na svetovne religije. Priljubljena evolucijska teorija verskega razvoja izhaja iz evolucijskega pogleda na resničnost na splošno, in predpostavke evolucijske antropologije, ki gleda na »primitivne« kulture tako, kot da predstavljajo zgodnejša obdobja verskega razvoja. Vendar obstaja s to evolucijsko teorijo več problemov. 1) Vrsta razvoja, ki jo opisuje, ni bila nikoli opažena; pravzaprav se zdi, da se ne razvija navzgor proti monoteizmu v katerikoli kulturi – zdi se, da je res ravno nasprotno. 2) Definicija »primitivnega« po antropološki metodi je enaka tehnološkemu razvoju, vendar je to komajda zadosten kriterij, saj obstaja veliko komponent v dani kulturi. 3) Domnevna obdobja pogosto manjkajo ali so preskočena. 4) In nenazadnje, večina politeističnih kultur kaže sledi monoteizma zgodaj v svojem razvoju.

Najdemo torej monoteističnega Boga, ki je oseben, moški, živi na nebu, ima veliko znanje in moč, je ustvaril svet, je avtor morale, ki smo ji odgovorni, ki smo mu bili neposlušni in smo mu zato odtujeni, ki pa tudi izpolnjuje svojo pot sprave. Skoraj vsaka religija vsebuje neko različico tega Boga na neki točki v preteklosti, preden je nazadovala v kaos politeizma. Tako se zdi, da je večina religij začela v monoteizmu in potem »nazadovala« v politeizem, animizem in čarovnijo – ne obratno. (Islam je zelo redek primer, saj je naredil cel krog nazaj v monoteistično prepričanje.) Celo v tem gibanju je politeizem pogosto funkcionalno monoteističen ali henoteističen. To je redka politeistična religija, ki nima enega izmed svojih bogov za suverenega nad ostalimi, pri čemer manjši bogovi delujejo samo kot posredniki.

Filozofski/teološki argumenti za monoteizem – Obstaja veliko filozofskih argumentov, zakaj je nemogoče, da bi obstajalo več bogov kot en sam. Mnogi med njimi so v veliki meri odvisni od metafizičnega stališča posameznika o naravi resničnosti. Žal bi bilo v tako kratkem članku nemogoče argumentirati ta osnovna metafizična stališča, potem pa pokazati, na kaj kažejo v zvezi z monoteizmom, toda bodite prepričani, da obstajajo močni filozofski in teološki temelji za te resnice, ki izhajajo izpred več tisočletij (in večina jih je očitnih). V kratkem pa obstajajo trije argumenti, ki bi jih lahko raziskali:

1. Če bi bilo več bogov kot le en, bi bilo vesolje v neredu zaradi več stvarnikov in oblasti, vendar ni v neredu; zato obstaja samo en Bog.

2. Ker je Bog v celoti popolno bitje, ne more biti drugega boga, saj bi se nekako razlikoval od njega, če pa bi se razlikoval od popolnosti v celoti, pomeni, da bi bil manj popoln in ne bi bil Bog.

3. Ker je Bog neskončen v svojem obstoju, ne more imeti delov (saj se delov ne da dodajati, da bi dosegli neskončnost). Če Božji obstoj ni le del Boga (kar velja za vse stvari, ki lahko obstajajo ali ne), potem mora imeti neskončen obstoj. Zato ne morata obstajati dve neskončni bitji, saj bi se moralo eno razlikovati od drugega.

Morda bi kdo želel argumentirati, da mnogi izmed teh argumentov ne bi izključevali podrazreda »bogov«, in to je v redu. Čeprav vemo, da je to svetopisemsko neresnično, ni v teoriji s tem nič narobe. Z drugimi besedami, Bog bi lahko ustvaril podrazred »bogov«, ampak jih ni. Če bi jih, bi bili ti »bogovi« le omejene, ustvarjene stvari – verjetno zelo podobne angelom (Psalm 82). To ne škodi argumentom, ki zagovarjajo monoteizem, saj to ne pomeni, da ne morejo obstajati druga duhovna bitja – ampak le, da ne more biti več bogov kot le en Bog.



Povratek na slovensko domačo stran



Ali se da monoteizem dokazati?