Ali naj kristjani hodijo k zdravniku?



Vprašanje: Ali naj kristjani hodijo k zdravniku?

Odgovor:
Nekateri kristjani verjamejo, da obisk zdravnika pomeni pomanjkanje vere v Boga. V gibanju Word Faith [beseda vere] pogosto gledajo na posvet z zdravnikom kot na pomanjkanje vere, ki bo dejansko preprečilo Bogu, da bi te pozdravil. V skupinah, kakršna je Christian Science [krščanska znanost], na iskanje pomoči zdravnikov včasih gledajo kot na oviro za uporabo duhovne energije, ki nam jo je Bog dal, da pozdravimo sami sebe. Logika teh stališč je boleče pomanjkljiva. Če se ti pokvari avto, ali ga odpelješ k mehaniku ali čakaš, da bo Bog naredil čudež in ozdravil tvoj avto? Če ti poči cev v hiši, ali čakaš na Boga, da bo zakrpal počeno cev, ali pokličeš vodovodarja? Bog je prav tako sposoben popraviti avto ali cev, kot je sposoben ozdraviti naše telo. Dejstvo, da Bog lahko naredi in tudi naredi čudež ozdravljenja, ne pomeni, da moramo vedno pričakovati čudež, namesto da bi poiskali pomoč posameznikov, ki imajo znanje in sposobnosti, da nam pomagajo.

Zdravniki so v Svetem pismu omenjeni približno dvanajstkrat. Edina vrstica, ki bi jo lahko iztrgali iz sobesedila, da bi učili, naj ne hodimo k zdravniku, bi lahko bila Druga kroniška knjiga 16,12: »V devetintridesetem letu svojega kraljevanja je Asá zbolel na nogah in bolezen je postajala vedno hujša. A tudi v svoji bolezni ni iskal pomoči pri GOSPODU, temveč pri zdravnikih.« Ni šlo za to, da se je Asá posvetoval z zdravniki, ampak da »ni iskal pomoči pri GOSPODU.« Tudi ko obiščemo zdravnika, naj bi bila naša vera najprej v Boga, ne v zdravnika.

Veliko je vrstic, ki govorijo o uporabi »medicinskega zdravljenja«, na primer o obvezovanju (Izaija 1,6), polaganju olja (Jakobovo pismo 5,14), olja in vina (Evangelij po Luku 10,34), listov (Ezekiel 47,12), vina (Prvo pismo Timoteju 5,23) in mazil, še posebno »balzama v Gileadu« (Jeremija 8,22). Pavel tudi imenuje Luka, pisca Apostolskih del in Evangelija po Luku, »dragi zdravnik« (Pismo Kološanom 4,14).

V Evangeliju po Marku 5,25–30 je zapisana zgodba o ženi, ki je nenehno krvavela, a je zdravniki niso mogli pozdraviti, čeprav jih je mnogo obiskala in zanje porabila ves svoj denar. Ko je prišla k Jezusu, si je mislila, da se mora samo dotakniti roba njegove obleke in bo ozdravljena. Res se je dotaknila roba njegove obleke in bila je ozdravljena. Jezus je v svojem odgovoru farizejem, zakaj se druži z grešniki, rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni« (Evangelij po Mateju 9,12). Iz teh vrstic lahko izluščimo naslednja načela:

1) Zdravniki niso Bog in nanje ne bi smeli gledati kot na Boga. Včasih lahko pomagajo, spet drugič pa nam samo izpraznijo žepe.

2) Obiskovanje zdravnikov in uporaba »zemeljskih« zdravil se v Svetem pismu ne obsoja. Pravzaprav je Sveto pismo naklonjeno medicinskemu zdravljenju.

3) Pri vsaki telesni težavi moramo najprej iskati Božje posredovanje (Jakobovo pismo 4,2; 5,13). Bog ne obljublja, da bo vedno odgovoril tako, kot bomo želeli (Izaija 55,8–9), vendar imamo zagotovilo, da bo vse, kar dela, storil v ljubezni in kot je najbolje za nas (Psalm 145,8–9).

Ali naj kristjani torej hodijo k zdravniku? Bog nas je ustvaril kot inteligentna bitja in nam je dal sposobnost, da ustvarjamo zdravila in se učimo, kako popraviti telo. Nič ni narobe, če to znanje in sposobnost uporabljamo za telesno zdravljenje. Na zdravnike lahko gledamo kot na Božji dar za nas, orodje, po katerem nam Bog prinese ozdravljenje in okrevanje. Obenem pa moramo najprej verovati in zaupati Bogu, ne zdravnikom ali medicini. Tako kot pri vseh težkih odločitvah moramo iskati Boga, ki obljublja, da nam bo dal modrost, če ga prosimo zanjo (Jakobovo pismo 1,5).



Povratek na slovensko domačo stran



Ali naj kristjani hodijo k zdravniku?