Ali lahko kristjan izgubi odrešitev?



Vprašanje: Ali lahko kristjan izgubi odrešitev?

Odgovor:
Najprej moramo definirati izraz kristjan. »Kristjan« ni nekdo, ki je zmolil molitev ali se cerkveno poročil ali ki je bil vzgajan v krščanski družini. Čeprav so te stvari lahko del krščanske izkušnje, ne naredijo še kristjana. Kristjan je nekdo, ki popolnoma zaupa v Jezusa Kristusa kot edinega Odrešenika in ima zato Svetega Duha (Evangelij po Janezu 3,16; Apostolska dela 16,31; Pismo Efežanom 2,8–9).

Če imamo v mislih to definicijo, ali lahko torej kristjan izgubi odrešitev? To je izredno pomembno vprašanje. Mogoče je najboljši način, da odgovorimo na to vprašanje, da raziščemo, kaj Sveto pismo pravi, da se zgodi ob odrešitvi, in da preučimo, kaj bi pomenilo, če bi jo izgubili:

Kristjan je nova stvaritev. »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo« (Drugo pismo Korinčanom 5,17). Kristjan ni le »izboljšana« različica človeka; kristjan je popolnoma novo bitje. Je »v Kristusu«. Da bi kristjan izgubil odrešitev, bi bilo treba uničiti novo stvaritev.

Kristjan je odkupljen. »Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta« (Prvo Petrovo pismo 1,18–19). Beseda odkupljen se nanaša na opravljen nakup, na plačano ceno. Kupljeni smo bili za ceno Kristusove smrti. Da bi kristjan izgubil odrešitev, bi moral sam Bog preklicati svoj nakup posameznika, za katerega je plačal z dragoceno Kristusovo krvjo.

Kristjan je opravičen. »Ker smo torej opravičeni iz vere, živimo v miru z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu« (Pismo Rimljanom 5,1). Opravičiti pomeni razglasiti za pravičnega. Vse, ki so sprejeli Jezusa za Odrešenika, Bog »razglaša za pravične«. Da bi kristjan izgubil odrešitev, bi moral Bog vzeti nazaj svojo besedo in »razveljaviti«, kar je razglasil prej. Tistim, ki so bili oproščeni krivde, bi morali ponovno soditi in jih spoznati za krive. Bog bi moral razveljaviti obsodbo, ki jo je izrekel iz božanske klopi.

Kristjanu je obljubljeno večno življenje. »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Evangelij po Janezu 3,16). Večno življenje je obljuba, da boš večnost preživel v nebesih z Bogom. Bog obljublja: »Veruj in imel boš večno življenje.« Da bi kristjan izgubil odrešitev, bi morali ponovno definirati besedi večno življenje. Kristjanu je obljubljeno, da bo večno živel. Ali večno ne pomeni ›večno‹?

Kristjan je z vero v Boga v njem prejel pečat Svetega Duha. »V njem ste tudi vi slišali besedo resnice, evangelij svojega odrešenja. Vanj ste tudi verovali in v njem prejeli pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen. Ta je poroštvo naše dediščine, v odkupitev ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, v hvalo njegovega veličastva« (Pismo Efežanom 1,13–14). V trenutku, ko je novi kristjan začel verovati v Boga, je v njem prejel pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen kot polog, ki jamči nebeško dediščino. Končni rezultat je hvala Božjega veličastva. Da bi kristjan izgubil odrešitev, bi moral Bog izbrisati to znamenje, umakniti Duha, preklicati polog, prelomiti svojo obljubo, preklicati jamstvo, obdržati dediščino, opustiti hvalo in zmanjšati svoje veličastvo.

Kristjanu je zajamčeno poveličanje. »Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal« (Pismo Rimljanom 8,30). V skladu s Pismom Rimljanom 5,1 je opravičenje naše v trenutku, ko začnemo verovati. V skladu s Pismom Rimljanom 8,30 pa poveličanje pride z opravičenjem. Vsem tistim, ki jih Bog opravičuje, je obljubljeno, da bodo poveličani. Ta obljuba bo izpolnjena, ko bodo kristjani v nebesih dobili svoje popolno vstalo telo. Če lahko kristjan izgubi odrešitev, potem je Pismo Rimljanom 8,30 v zmoti, ker Bog ne bi mogel jamčiti poveličanja vsem tistim, ki jih vnaprej določi, pokliče in opraviči.

Kristjan ne more izgubiti odrešitve. Večino tega, če ne vse, kar Sveto pismo pravi, da se nam zgodi, ko sprejmemo Kristusa, bi bilo razveljavljeno, če bi lahko izgubili odrešitev. Odrešitev je Božji dar in Božji darovi so »nepreklicni« (Pismo Rimljanom 11,29). Kristjan ne more postati »ne-na-novo ustvarjen«. Odkupljeni ne morejo biti »ne-kupljeni«. Večno življenje ne more biti začasno. Bog ne more »ne-izpolniti« svoje besede. Sveto pismo pravi, da Bog ne laže (Tit 1,2).

Dva pogosta pomisleka proti prepričanju, da kristjan ne more izgubiti odrešitve, se nanašata na naslednje izkušnje: 1) Kaj pa kristjani, ki živijo grešno, nespreobrnjeno življenje? 2) Kaj pa kristjani, ki zavržejo vero in zatajijo Kristusa? Težava s temi pomisleki je predpostavljanje, da je bil vsak, ki se imenuje »kristjan«, dejansko na novo rojen. Sveto pismo pravi, da pravi kristjan ne bo živel v nenehnem grehu, za katerega se ne pokesa (Prvo Janezovo pismo 3,6). Sveto pismo pravi tudi, da vsak, ki zapusti vero, kaže, da ni bil nikoli resnično kristjan (Prvo Janezovo pismo 2,19). Morda je bil religiozen, morda si je nadel dobro masko, a ni bil nikoli na novo rojen z Božjo močjo. »Po njihovih sadovih jih boste spoznali« (Evangelij po Mateju 7,16). Božji odkupljeni pripadajo »njemu, ki je bil obujen od mrtvih, tako da bi mi obrodili sadove za Boga« (Pismo Rimljanom 7,4).

Nič ne more ločiti Božjega otroka od Očetove ljubezni (Pismo Rimljanom 8,38–39). Nič ne more iztrgati kristjana iz Božje roke (Evangelij po Janezu 10,28–29). Bog jamči večno življenje in ohranja odrešitev, ki nam jo je dal. Dobri pastir išče izgubljene ovce. »In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov …« (Evangelij po Luku 15,5–6). Pastir je našel ovco in z veseljem nosi breme; naš Gospod prevzema polno odgovornost, da bo pripeljal izgubljeno varno domov.

Judovo pismo 1,24–25 še nadalje poudarja dobroto in zvestobo našega Odrešenika: »Njemu pa, ki vas more varovati pred padcem ter vas brez madeža in v veselju postaviti pred svoje veličastvo, edinemu Bogu, našemu odrešeniku, po našem Gospodu Jezusu Kristusu: slava in veličastje, moč in oblast pred vsemi veki in zdaj in na vse veke! Amen.«



Povratek na slovensko domačo stran



Ali lahko kristjan izgubi odrešitev?