Vprašanje
Kje je Bog? Kje je Bog, ko boli?
Odgovor
Sveto pismo uči, da Bog vlada nad narodi s svojega svetega prestola v nebesih (Psalm 47,9; Izaija 6,1; 66,1; Pismo Hebrejcem 4,16). Čeprav vemo, da je Božja prisotnost v nekem smislu edinstveno v nebesih, učenje Svetega pisma tudi jasno pove, da je Bog vseprisoten. Prisoten je vsepovsod hkrati. Od začetka Svetega pisma vidimo Božjo prisotnost, ki veje nad zemljo, tudi ko je bila ta še brez oblike in prazna (Prva Mojzesova knjiga 1,2). Božje veličastvo napolnjuje vso zemljo (Četrta Mojzesova knjiga 14,21). V vsem Svetem pismu je veliko primerov o Božji prisotnosti, ki se giblje po zemlji, se sporazumeva z njegovim stvarstvom (Prva Mojzesova knjiga 3,8; Peta Mojzesova knjiga 23,15; Druga Mojzesova knjiga 3,2; Prva knjiga kraljev 19,11–18; Evangelij po Luku 1,35; Apostolska dela 16,7). Pismo Hebrejcem 4,13 pravi: »Ni je namreč stvari, ki bi bila nevidna pred njim. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali odgovor.« Jeremija 23,24 pravi: »Ali se more kdo tako povsem skriti, da ga ne bi videl? govori GOSPOD. Mar ne napolnjujem nebes in zemlje? govori GOSPOD.« Psalm 139 vsebuje čudovito pričevanje o Božji vseprisotnosti.
Kje je Bog?
Če si Božji otrok samo po milosti, samo po veri samo v Jezusa Kristusa, je Bog s teboj, poleg tebe, nad teboj in v tebi. Božja prisotnost in budna skrb te nikoli ne zapustita. Če nisi kristjan, je Bog prav pred teboj in te opozarja na svojo upravičeno in pravično jezo nad tvojim grehom uporništva proti njemu, ki ga boš izkusil za vso večnost v peklu, če se ne spreobrneš in ne začneš zaupati izključno Jezusu Kristusu za odpuščanje in večno življenje. Če nisi prepričan v svoj odnos z Bogom po Jezusu Kristusu, preberi naš članek »Kako se spraviti z Bogom«. Mogoče je boljše vprašanje kot »Kje je Bog?« vprašanje »Kje si ti v odnosu do Boga?«
Kje je Bog, ko boli?
Zdi se, da si najbolj želimo poznati odgovor na to vprašanje, ko se srečamo z bolečimi preizkušnjami in dvomi. Celo Jezus je med svojim križanjem vprašal: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Evangelij po Mateju 27,46). Preberite celoten Psalm 22, da boste videli, kaj je hotel Jezus povedati. Jezus je bil pozabljen od Očeta, medtem ko je trpel na križu, ker je postal greh namesto Božjega izvoljenega ljudstva (Drugo pismo Korinčanom 5,21; Prvo Petrovo pismo 3,18). Neverujoči opazovalci takrat in danes ne razumejo, da je Bog zapustil Jezusa zaradi grehov izvoljenih, ne zaradi njegovih grehov. Zato zmotno sklepajo, da bo pozabil tudi svoje otroke v najtemnejših trenutkih. Vendar če naprej opazujemo dogodke, ki so se odvili po križanju, se razodene resnica, da nas nič ne more ločiti od Božje ljubezni, niti smrt ne (Pismo Rimljanom 8,37–39). Potem ko je bil Jezus križan namesto nas, je bil obujen od mrtvih in poveličan (Prvo Petrovo pismo 1,21; Evangelij po Marku 16,6.19; Pismo Rimljanom 4,24–25). Že samo iz tega primera smo lahko prepričani, da celo ko ne čutimo Božje prisotnosti sredi svoje bolečine, lahko še vedno verjamemo njegovi obljubi, da nas ne bo nikoli zapustil ne pozabil (Pismo Hebrejcem 13,5). »Bog včasih dovoli, kar sovraži, da bi dosegel, kar ljubi« (Joni Eareckson Tada).
Svoje zaupanje stavimo na dejstvo, da Bog ne laže, nikoli se ne spremeni in njegova beseda je za vedno resnična (Četrta Mojzesova knjiga 23,19; Prva Samuelova knjiga 15,29; Psalm 110,4; Malahija 3,6; Pismo Hebrejcem 7,21; 13,8; Jakobovo pismo 1,17; Prvo Petrovo pismo 1,25). Ne upade nam pogum sredi bolečih okoliščin, ker živimo po veri v vsako besedo, ki je izšla iz Božjih ust, ne polagamo svojega upanja v to, kar vidimo ali zaznavamo. Zaupamo Bogu, da bodo naše lahke in trenutne stiske dosegle za nas večno slavo, ki močno pretehta vse trpljenje, ki ga bomo prestali na tej zemlji. Zato ne upiramo oči v to, kar se vidi, ampak v to, kar se ne vidi, ker vemo in verjamemo, da je to, kar se vidi, začasno, to, kar je nevidno, pa večno (Drugo pismo Korinčanom 4,16–18; 5,7). Zaupamo tudi Božji besedi, ki pravi, da tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu (Pismo Rimljanom 8,28–30). Čeprav ne vidimo vedno dobrih koncev, proti katerim deluje Bog, smo lahko prepričani, da bo prišel čas, ko bomo jasneje razumeli in videli.
Živimo z omejenim razumevanjem Božjih stvari (Izaija 64,7), a prihaja dan, ko bomo spoznali in razumeli vse (Job 37,5; Izaija 40,28; Pridigar 11,5; Prvo pismo Korinčanom 13,12; Prvo Janezovo pismo 3,2). Kje je Bog, ko boli? Ko se srečujete s težkimi časi, v katerih ne morete videti njegove roke, zaupajte njegovemu srcu in bodite prepričani, da vas ni pozabil. Ko se zdi, da sami nimate moči, takrat lahko najpolnejše počivate v njegovi prisotnosti in spoznate, da se njegova moč dopolnjuje v vaši slabotnosti (Drugo pismo Korinčanom 12,9–10).
English
Kje je Bog? Kje je Bog, ko boli?
