Kaj je kalvinizem in ali je svetopisemski? Kaj je pet točk kalvinizma?



Vprašanje: Kaj je kalvinizem in ali je svetopisemski? Kaj je pet točk kalvinizma?

Odgovor:
Pet točk kalvinizma je naslednjih: (1) popolna izprijenost, (2) brezpogojna izvoljenost, (3) omejena sprava, (4) milost, ki se ji ne da upreti, in (5) stanovitnost svetih. Tukaj so definicije in svetopisemske navedbe, ki jih uporabljajo kalvinisti v zagovor svojih prepričanj:

Popolna izprijenost (vsesplošno predirljivo zlo) – Zaradi Adamovega padca je greh vplival na celotno človeštvo. Vse človeštvo je duhovno mrtvo v prestopkih in grehih. Greh vpliva na vse dele človeka. Greh vpliva na srce, čustva, voljo, um in telo. Noben naš del ni tako slab, kot bi lahko bil, a noben naš del ni tako dober, kot bi moral biti. Človekovo srce je hudobno (Evangelij po Marku 7,21–23) in zahrbtno (Jeremija 17,9). Človek je suženj greha (Pismo Rimljanom 6,20). Ne išče Boga (Pismo Rimljanom 3,10–12). Ne more razumeti duhovnih stvari (Prvo pismo Korinčanom 2,14). Nasprotuje Bogu (Pismo Efežanom 2,15). Po naravi je otrok jeze (Pismo Efežanom 2,3). Zato človek ne more storiti ničesar, da bi rešil samega sebe (Prva Mojzesova knjiga 6,5; Jeremija 17,9; Pismo Rimljanom 3,10–18). Človek je duhovno mrtev v grehu. Ne more in noče se odzvati Bogu.

Brezpogojna izvoljenost (božanska pobuda) – Človekovo pravo duhovno stanje je takšno, da je tako popolnoma izgubljen in nezmožen, da je nemogoče, da bi kdorkoli iskreno izbral ali želel resničnega Boga. Torej če naj bi se kdo rešil, ga mora Bog vnaprej določiti. Bog ne utemeljuje izvoljenosti na odlikah, ki jih vidi v posamezniku. Izvoljene izbere v skladu z dobrim namenom svoje volje (Pismo Efežanom 1,4–8; Pismo Rimljanom 9,11), ne da bi upošteval odlike posameznika. Prav tako Bog ne gleda v prihodnost, da bi videl, kdo ga bo izbral, ker če bi bili prepuščeni sami sebi, se ne bi nihče podredil Bogu. Tako so nekateri usmiljeno izvoljeni, da prejmejo milost, drugi pa dobijo točno to, kar si zaslužijo (Pismo Rimljanom 9,15.21). V pretekli večnosti je Bog milostno izvolil, da bo usmiljeno rešil določene brezupne upornike, ki si tega ne zaslužijo. Ostali dobijo pravico, nihče pa ne dobi krivice. Izvoljenost in vnaprejšnja določenost sta brezpogojni, saj ne temeljita na človeški volji po izbiri (Pismo Rimljanom 8,29–30; 9,11-13; Pismo Efežanom 1,4–6.11–12), ker se človek ne zmore odzvati niti se noče.

Omejena sprava (določena odkupitev) – Pred ustanovitvijo sveta je Bog veličastno določil, da bo odkupil določene grešnike. V brezplačni milosti Božje brezpogojne izvoljenosti je sklenil zavezo s Kristusom, da se bo usmiljeno spokoril za grehe izvoljenih. Čeprav je Jezusova žrtev zadostovala za vse, ni bila učinkovita za vse. Jezus je samo učinkovito nosil grehe izvoljenih. Jezus je umrl za »mnoge« (Evangelij po Mateju 26,28). Jezus je umrl za svoje ovce (Evangelij po Janezu 10,11.15), ne za kozle (Evangelij po Mateju 25,32–33). Jezus je v molitvi posredoval za tiste, ki so mu bili dani (Evangelij po Janezu 17,9), ne za tiste z vsega sveta. Kristus je odkupil Cerkev, ne vse ljudi (Apostolska dela 20,28; Pismo Efežanom 5,25–27). Prerokovano je bilo, da bo pri križanju Jezus nosil grehe mnogih, ne vseh (Izaija 53,12). Ker je Kristusova sprava na križu dejansko in specifično učinkovita, bodo odrešeni vsi, ki jih je Bog izvolil in za katere je Kristus umrl (Evangelij po Mateju 1,21; Evangelij po Janezu 10,11; 17,9; Apostolska dela 20,28; Pismo Rimljanom 8,32; Pismo Efežanom 5,25).

Milost, ki se ji ne da upreti (učinkovita milost) – Tiste, ki jih je Bog izvolil, ljubeče pritegne k sebi po milosti, ki se ji ne da upreti. Bog ljubeče spremeni grešnikovo srce, da je ta pripravljen priti k njemu. Ko Bog pokliče, se človek odzove (Evangelij po Janezu 6,37.44; 10,16). Ko Bog povabi svoje ljubljene izvoljene v odrešitev, se navsezadnje ne morejo upreti. Bog ponuja vsem ljudem sporočilo evangelija (Pismo Rimljanom 1,18–21; Evangelij po Marku 16,15–16; Apostolska dela 1,8). To se imenuje zunanji klic. Izvoljenim pa Bog nudi prepričujoč in spreobrnjujoč notranji klic, ki se ga nazadnje ne da zavrniti. Sveti Duh vztrajno deluje v srcu in umu ljubljenih izvoljenih, da jih pritegne k spreobrnitvi in obnovi. Njegova učinkovita milost premaga upiranje in jim omogoči, da se prostovoljno in svobodno predajo Bogu (Pismo Rimljanom 9,16; Pismo Filipljanom 2,12–13; Evangelij po Janezu 1,12–13; 6,28–29.37; Apostolska dela 13,48).

Stanovitnost svetih (Božje vztrajanje pri svojih svetih) – Prav tisti, ki jih je Bog izvolil in pritegnil k sebi po Svetem Duhu, bodo vztrajali v veri do konca. Nihče, kogar je Bog izvolil, ne bo izgubljen; vsi tisti so večno varni in ne bodo odpadli od vere (Evangelij po Janezu 10,27–29; Pismo Rimljanom 8,29–30; Pismo Efežanom 1,3–14). Pravi vernik ne more izgubiti svoje odrešitve. Ker je Oče izbral, Sin odkupil in Sveti Duh prerodil, so odrešeni večno varni. So večno varni v Kristusu (Evangelij po Janezu 6,47; 10,27–28; Pismo Rimljanom 8,1; Prvo pismo Korinčanom 10,13; Pismo Filipljanom 1,6), ker jih on ohranja varne.

Čeprav so vse te doktrine svetopisemsko zdrave, mnogi ljudje zavračajo vse ali samo nekaj izmed njih. Tako imenovani »kalvinisti štirih točk« sprejemajo popolno izprijenost, brezpogojno izvoljenost, milost, ki se ji ne da upreti, in stanovitnost svetih kot svetopisemske doktrine. Človek je zagotovo grešen in ne more sam od sebe verjeti v Boga. Bog izvoli ljudi samo na podlagi svoje volje – izvoljenost ne temelji na nobeni odliki oz. dosežku izbrane osebe. Vsi tisti, ki jih je Bog izbral, bodo prišli k veri. Vsi tisti, ki so resnično na novo rojeni, bodo vztrajali v svoji veri. Kar pa se tiče omejene sprave, kalvinisti štirih točk verjamejo, da je sprava neomejena. To delajo, ker napačno razumejo sobesedilo, razlago in uporabo odlomkov, kot so Prvo Janezovo pismo 2,2; Evangelij po Janezu 1,29; 3,16; Prvo pismo Timoteju 2,6; in Drugo Petrovo pismo 2,1.

Kalvinisti petih točk vidijo težave pri kalvinizmu štirih točk. Prvič, če je popolna izprijenost resnična, potem neomejena sprava nikakor ne more biti resnična. Če je Jezus umrl za grehe vsake posameznega človeka v vsej zgodovini, je Božja jeza proti vsemu grehu potešena, cena plačana in nihče navsezadnje ni odgovoren za greh. To vodi k univerzalizmu, ki nasprotuje svetopisemskemu učenju, da bodo nekateri ljudje preživeli večnost v peklu. Poleg tega, če je neomejena sprava resnična, potem je pekel poln ljudi, za katere je Kristus umrl. Svojo kri je prelil zaman zanje. To nasprotuje pomenu svetopisemske žrtvene sprave. Drugič, če je Kristus umrl za vse grehe, da bi postala odrešitev preprosto na razpolago vsem, potem je to, ali njegova smrt velja za posameznika ali ne, odvisno od tega, ali ta oseba »sprejme« Kristusa ali ne. Ob tem postane prostovoljna »odločitev za Kristusa« zaslužno delo, po katerem si nekdo zasluži odrešitev. To polpelaško krivoverstvo zanika svetopisemsko učenje o odrešitvi po brezplačni, nezasluženi naklonjenosti, ki ne temelji na odlikah oz. dosežkih. Toda kot smo videli iz zgornjega svetopisemskega opisa popolne izprijenosti, človek v svojem naravnem stanju nima nobene zmožnosti, da izbere Boga, niti ga noče.

Opomba: ta članek je samo kratek povzetek petih točk kalvinizma. Za bolj poglobljeno obravnavo obiščite naslednje strani: popolna izprijenost, brezpogojna izvoljenost, omejena sprava, milost, ki se ji ne da upreti, in stanovitnost svetih.



Povratek na slovensko domačo stran



Kaj je kalvinizem in ali je svetopisemski? Kaj je pet točk kalvinizma?