Ali je govorjenje z darom jezika dokaz, da ima nekdo Svetega Duha?



Vprašanje: Ali je govorjenje z darom jezika dokaz, da ima nekdo Svetega Duha?

Odgovor:
Obstajajo trije dogodki v Apostolskih delih, kjer je govorjenje z darom jezika spremljalo prejetje Svetega Duha – Apostolska dela 2,4; 10,44–46 in 19,6. Vendar so ti trije dogodki edini primeri v Svetem pismu, kjer je govorjenje z darom jezika omenjeno kot dokaz prejetja Svetega Duha. Skozi vso knjigo Apostolska dela je tisoče ljudi začelo verovati v Jezusa in nič ni rečeno o tem, da bi govorili z darom jezika (Apostolska dela 2,41; 8,5–25; 16,31–34; 21,20). Nikjer v Novi zavezi se ne uči, da je govorjenje z darom jezika merodajen ali normativen dokaz, da je človek prejel Svetega Duha. Pravzaprav Nova zaveza uči nasprotno. Piše, da ima vsak, ki veruje v Kristusa, Svetega Duha (Pismo Rimljanom 8,9; Prvo pismo Korinčanom 12,13; Pismo Efežanom 1,13–14), ampak ne govori vsak, ki veruje, z darom jezika (Prvo pismo Korinčanom 12,29–31).

Zakaj je bilo torej govorjenje z darom jezika dokaz prejetja Svetega Duha v teh treh odlomkih iz Apostolskih del? Apostolska dela 2 govori o apostolih, ki so bili krščeni s Svetim Duhom, ki jim je dal moč za oznanjanje evangelija. Apostoli so bili usposobljeni za govorjenje z darom jezikov, da bi lahko oznanjali resnico o Jezusu Judom, zbranim v Jeruzalemu iz vsakega naroda pod nebom (v. 5) v njihovem jeziku. Prikaz Duha je bil namenjen v korist in kot znamenje Judom, ki še niso verjeli. Tistim, ki še niso verovali v Kristusa. Apostolska dela 10 opisuje apostola Petra, ki je bil poslan, da oznanja evangelij Nejudom. Peter in drugi zgodnji kristjani, ki so bili Judi, si niso mogli zamisliti, da bi sprejeli pogane (Nejude) v Cerkev. Bog je usposobil pogane, da so govorili z darom jezika, da bi prepričujoče pokazal, da so prejeli istega Svetega Duha, ki so ga prejeli apostoli (Apostolska dela 10,47; 11,17). Ta prikaz Duha je bil v korist in znamenje Judom, ki še niso verovali. V tem primeru judovskim kristjanom, ki niso razumeli, da evangelij ni le zanje, ampak za vse narodnosti.

Apostolska dela 10,44–47 opisujejo ta dogodek takole: »Ko je Peter še govoril te besede, je prišel Sveti Duh nad vse, ki so poslušali besedo. Verniki iz obreze, ki so prišli s Petrom, so se čudili, kako da se dar Svetega Duha razliva tudi na pogane; slišali so jih namreč, kako govorijo z darom jezikov in poveličujejo Boga. Tedaj je Peter spregovoril: ›Ti ljudje so prejeli Svetega Duha tako kakor mi. Ali more kdo braniti, da ne bi bili tudi krščeni z vodo?‹« Peter kasneje omenja ta dogodek kot dokaz, da Bog zares odrešuje pogane. (Apostolska dela 15,7–11).

Govorjenje z darom jezikov ni nikjer predstavljeno kot nekaj, kar bi morali pričakovati vsi kristjani, ko sprejmejo Jezusa Kristusa za svojega Odrešenika in so zato krščeni v Svetem Duhu. Dejansko pa so izmed vseh zapisov o spreobrnitvi v Novi zavezi samo trije, ki govorijo o daru govorjenja v jezikih v tem kontekstu. Tukaj smo omenili dva izmed teh dogodkov. Za razlago tretjega dogodka, zapisanega v Apostolskih delih 19,1–7, obiščite spletno stran: Zakaj učenci v Efezu niso bili prejeli Svetega Duha (Apostolska dela 19,1–7).

Dar govorjenja v jezikih je bil čudežen dar, ki je imel specifičen namen v specifičnem obdobju. Takrat in nikoli kasneje ni bil edini dokaz prejetja Svetega Duha.



Povratek na slovensko domačo stran



Ali je govorjenje z darom jezika dokaz, da ima nekdo Svetega Duha?