Kaj pravi Sveto pismo o istospolni poroki oz. zakonu?



Vprašanje: Kaj pravi Sveto pismo o istospolni poroki oz. zakonu?

Odgovor:
Čeprav Sveto pismo govori o homoseksualnosti, ne omenja izrecno istospolne poroke oz. zakona. Vendar je jasno, da Sveto pismo obsoja homoseksualnost kot nemoralen in nenaraven greh. Tretja Mojzesova knjiga 18,22 označuje homoseksualne spolne odnose kot gnusobo, ostuden greh. Pismo Rimljanom 1,26–27 označuje homoseksualna poželenja in dejanja kot sramotna, nenaravna, pohotna in nespodobna. Prvo pismo Korinčanom 6,9 pravi, da so homoseksualci krivični in da ne bodo podedovali Božjega kraljestva. Ker so tako homoseksualna poželenja kot dejanja v Svetem pismu obsojena, je jasno, da »poročanje« homoseksualcev ni Božja volja, in bi bilo dejansko grešno.

Kadarkoli Sveto pismo omenja poroko ali zakon, je to med moškim in žensko. V prvi omembi poroke, v Prvi Mojzesovi knjigi 2,24, jo opisuje tako, da mož zapusti svoje starše in se pridruži svoji ženi. V odlomkih, ki vsebujejo navodila v zvezi z zakonom, na primer Prvo pismo Korinčanom 7,2–16 in Pismo Efežanom 5,23–33, Sveto pismo jasno govori o zakonu med moškim in žensko. Svetopisemsko rečeno je zakon vseživljenjska zveza moškega in ženske, prvotno z namenom grajenja družine in zagotavljanja stabilnega okolja za to družino.

Vendar za ponazoritev takšnega razumevanja zakona ni treba uporabiti samo Svetega pisma. Svetopisemsko stališče o zakonu je univerzalno razumevanje zakona v vsaki človeški civilizaciji v zgodovini sveta. Zgodovina navaja argumente proti istospolni poroki oz. zakonu. Moderna posvetna psihologija spoznava, da smo moški in ženske psihološko in čustveno oblikovani tako, da se dopolnjujemo. Kar se tiče družine, psihologi izjavljajo, da je zveza med moškim in žensko, v kateri sta oba zakonca dobra zgleda predstavnika spola, najboljše okolje, v katerem lahko vzgojimo dobro prilagojene otroke. Psihologija navaja argumente proti istospolni poroki oz. zakonu. V naravi/fizičnem svetu so bili moški in ženske jasno oblikovani tako, da spolno »sodijo« skupaj. Ker je »naravni« namen spolnih odnosov razmnoževanje, je jasno, da lahko samo spolni odnos med moškim in žensko izpolni ta namen. Narava ima argumente proti istospolni poroki oz. zakonu.

Torej, če imajo Sveto pismo, zgodovina, psihologija in narava vsi argumente za poroko oz. zakon med moškim in žensko, zakaj vlada danes takšna polemika? Zakaj se tiste, ki nasprotujejo istospolni poroki oz. zakonu, označuje za sovražne, nestrpne verske fanatike, ne glede na to, kako spoštljivo predstavijo svoje nasprotovanje? Zakaj si gibanje za pravice homoseksualcev tako nasilno prizadeva za istospolno poroko, če večina ljudi, vernih in nevernih, podpira možnost – ali ji vsaj veliko manj nasprotuje –, da imajo homoseksualni pari urejene enake zakonske pravice kot poročeni pari z neke vrste civilno zvezo?

Odgovor je – v skladu s Svetim pismom –, da vsak že po naravi ve, da je homoseksualnost nemoralna in nenaravna in da je edini način, da potlači to naravno spoznanje, da normalizira homoseksualnost in napada kakršnokoli in vsakršno nasprotovanje homoseksualnosti. Najboljši način za normaliziranje homoseksualnosti pa je, da postavimo istospolno poroko na enako raven kot poroko med nasprotnima spoloma. Pismo Rimljanom 1,18–32 to ponazarja. Resnica je znana, ker jo je Bog jasno razodel. Resnico zavračajo in nadomeščajo z lažjo. Potem podpirajo laž, resnico pa zatirajo in napadajo. Silovitost in jeza, ki jo izražajo mnogi v gibanju za pravice homoseksualcev proti tistim, ki jim nasprotujejo, dejansko kaže, da vedo, da je njihovo stališče neopravičljivo. Poskus, da bi premagali svoj slab položaj s povzdigovanjem glasu, je najstarejša zvijača pri debatiranju. Verjetno ne obstaja točnejši opis zavzemanja za pravice homoseksualcev, kot je vrstica Pismo Rimljanom 1,31: »[so] brez pameti, brez zvestobe, brez srca, brez usmiljenja.«

Če bi odobrili istospolno poroko, bi odobrili homoseksualni način življenja, ki ga Sveto pismo jasno in dosledno obsoja kot grešnega. Kristjani bi morali imeti trdno stališče proti istospolni poroki oz. zakonu. Poleg tega obstajajo močni in logični argumenti proti istospolni poroki oz. zakonu s področij, ki so popolnoma ločeni od Svetega pisma. Ni treba biti evangelijski kristjan, da bi spoznali, da je zakon med moškim in žensko.

V skladu s Svetim pismom je Bog posvetil zakon med moškim in žensko (Prva Mojzesova knjiga 2,21–24; Evangelij po Mateju 19,4–6). Istospolna poroka oz. zakon je sprevračanje institucije zakona in prestopek proti Bogu, ki je ustvaril zakon. Kot kristjani ne bi smeli opravičevati ali spregledati greha. Pač pa bi morali oznanjati Božjo ljubezen in odpuščanje grehov, ki je na voljo vsem, tudi homoseksualcem, po Jezusu Kristusu. Govoriti moramo resnico v ljubezni (Pismo Efežanom 4,15) in se zavzemati za resnico »s krotkostjo in strahospoštovanjem« (Prvo Petrovo pismo 3,16). Ko se kot kristjani zavzemamo za resnico in smo zaradi tega osebno napadani, zmerjani in preganjani, bi se morali spomniti Jezusovih besed: »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pred vami. Če bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži« (Evangelij po Janezu 15,18–19).



Povratek na slovensko domačo stran



Kaj pravi Sveto pismo o istospolni poroki oz. zakonu?