Ali je napačno dvomiti v Boga oz. spraševati Boga?



Vprašanje: Ali je napačno dvomiti v Boga oz. spraševati Boga?

Odgovor:
Ne gre za to, ali smemo dvomiti v Boga oz. ga spraševati, ampak na kakšen način – in iz kakšnega razloga – dvomimo vanj oz. ga sprašujemo. Dvomiti v Boga oz. ga spraševati ni samo po sebi napačno. Prerok Habakuk je imel vprašanja za Boga glede časa in izvajanja Gospodovega načrta. Bog je Habakuku, namesto da bi ga okaral zaradi njegovih vprašanj, potrpežljivo odgovoril in prerok konča svojo knjigo s hvalnico Gospodu. Mnogo vprašanj je bilo zastavljenih Bogu v Psalmih (Psalmi 10, 44, 74, 77). To so klici preganjanih, ki si obupno želijo Božjega posredovanja in odrešitve. Čeprav Bog ne odgovori vedno na naša vprašanja tako, kot želimo, lahko iz teh odlomkov zaključimo, da je Bogu dobrodošlo iskreno vprašanje iz iskrenega srca.

Neiskrena vprašanja ali vprašanja iz hinavskega srca pa so nekaj drugega. »Brez vere namreč ne moremo biti Bogu všeč, kajti kdor prihaja k Bogu, mora verovati, da on biva in poplača tiste, ki ga iščejo« (Pismo Hebrejcem 11,6). Potem ko je bil kralj Savel neposlušen Bogu, Bog ni odgovoril na njegova vprašanja (Prva Samuelova knjiga 28,6). Popolnoma drugače je spraševati, zakaj je Bog dovolil določen dogodek, kot neposredno dvomiti v Božjo dobroto. Imeti dvome oz. vprašanja je drugače kot dvomiti v Božjo suverenost in napadati njegov značaj. Če povzamemo, iskreno vprašanje ni greh, pač pa je greh zagrenjeno, nezaupljivo ali uporniško srce. Boga ne ustrahujemo z vprašanji. Bog nas vabi, naj uživamo v zaupnem odnosu z njim. Ko »dvomimo v Boga oz. ga sprašujemo«, bi to moralo biti iz ponižnega duha in odprtega uma. Lahko dvomimo v Boga oz. ga sprašujemo, vendar ne bi smeli pričakovati odgovora, če nas njegov odgovor ne zanima iskreno. Bog pozna naše srce in ve, ali ga iskreno iščemo, da nas razsvetli. Naš odnos srca določa, ali je prav ali napačno dvomiti v Boga oz. ga spraševati.



Povratek na slovensko domačo stran



Ali je napačno dvomiti v Boga oz. spraševati Boga?