Vprašanje
Ali obstaja svetopisemski seznam duhovnih darov?
Odgovor
V Svetem pismu so trije seznami »darov Duha« ali duhovnih darov. Trije najpomembnejši odlomki, ki govorijo o tem, so Pismo Rimljanom 12,6–8 ter Prvo Pismo Korinčanom 12,4–11 in 12,28. Duhovni darovi, navedeni v Rim 12, so preroštvo, služenje, poučevanje, spodbujanje, dajanje, vodenje in usmiljenje. Na seznamu 1 Kor 12,4–11 je najti besedo modrosti, besedo spoznanja, vero, ozdravljanje, delovanje čudežnih moči, prerokovanje, razločevanje duhov, govorjenje v jezikih in razlaganje jezikov. Seznam 1 Kor 12,28 vključuje ozdravljanja, pomoči, vodenja in govorjenja v raznovrstnih jezikih. Na kratko opišimo vsakega izmed darov.
Prerokovanje: izvirna grška beseda v obeh odlomkih pomeni razglašati božansko voljo, razlagati Božje načrte ali kakorkoli drugače oznanjati Božjo resnico, ki mora vplivati na ljudi. Pomen napovedovanja prihodnosti je bil besedi dodan šele pozneje, v srednjem veku, in je v neposrednem nasprotju s svetopisemskimi odlomki, ki tako vedeževalstvo ali napovedovanje prihodnosti obsojajo (Apd 16,16–18).
Služenje: pomeni kakršnokoli delo, s katerim služeči konkretno pomaga pomoči potrebnim. Iz grške besede za službo oz. služabnika izhaja beseda diakon.
Poučevanje: dar vključuje analiziranje in oznanjanje Božje besede. Razlagamo pomen besedil, kontekst in aplikacijo za posameznika. Nadarjen učitelj je, kdor zna posebno dobro poučevati in posredovati znanje, zlasti o doktrinah vere.
Spodbujanje ali opominjanje: to je dar doslednega pozivanja drugih, naj si Božjo resnico vzamejo k srcu in jo upoštevajo. Ljudje s tem darom morda druge podpirajo v veri ter jih s tem poboljšujejo in izgrajujejo, tako da pomagajo krepiti njihovo vero ali jih tolažijo v stiski.
Dajanje: ljudje z darom dajanja so tisti, ki radi delijo svoje imetje z drugimi, naj bo to denar, drugo premoženje ali čas in pozornost. Dajalec skrbi za potrebe drugih in išče priložnosti, da bi z drugimi delil dobrine, denar in čas glede na potrebe.
Vodenje: človek z darom za vodenje vodi verujoče in upravlja cerkev. Izvirna grška beseda vključuje pomen krmarjenja ladje. Nadarjen voditelj vodi modro in ljubeče. Sad Duha se mora odražati tudi v njegovem lastnem življenju, da lahko vodi z zgledom.
Usmiljenje: dar je soroden daru spodbude. Kdor ima ta dar, je sočuten in čuteč do ljudi v stiski. Trpljenje jim želi olajšati s tem, kar ima. Pri tem je spodbuden in bodrilen.
Beseda modrosti: že izraz pove, da je to eden od darov govorjenja. Tako nadarjen človek dojema in oznanja svetopisemsko resnico, pri čemer jo preudarno navezuje na življenjske situacije.
Beseda spoznanja: tudi to je govorni dar. Vključuje uvid resnice, kakršen je mogoč samo po Božjem razodetju. Ljudje s tem darom razumejo globočine Božjih stvari in skrivnosti njegove besede.
Vera: do neke mere verujejo vsi kristjani, saj Sveti Duh ta dar daje vsem, ki v veri pridejo h Kristusu (Gal 5,22–23). Duhovni dar vere se odraža kot močno, neomajno zaupanje v Boga, njegovo besedo in obljube ter v moč molitve, da lahko privede do čudežev.
Ozdravljanje: Bog sicer ozdravlja tudi danes, vendar je bila sposobnost ljudi, da čudežno ozdravljajo, značilna za apostole prvega stoletja. Ti čudeži so potrjevali, da sporočilo, ki so ga širili apostoli, izvira od Boga. Kristjani danes nimajo moči ozdravljanja bolnih ali obujanja od mrtvih. Če bi jo imeli, bi bile bolnišnice in mrtvašnice polne teh »nadarjenih« ljudi, ki bi z obujanjem pokojnikov praznili postelje in krste.
Čudežne moči: tudi ta dar, dar znamenj, je bil začasen. V prvi cerkvi so ljudje s tem darom delali nadnaravne stvari, ki jih je bilo mogoče pripisati samo moči Boga (Apd 2,22). Tak dar so imeli med drugim Pavel (Apd 19,11–12), Peter (Apd 3,6), Štefan (Apd 6,8) in Filip (Apd 8,6–7).
Razločevanje duhov: nekateri posamezniki imajo edinstveno sposobnost, da ločijo resnično Božje sporočilo od sporočila prevaranta, hudiča. Ta med drugim tudi širi varljivo in zmotno doktrino. Jezus je rekel, da bo veliko ljudi nastopilo v njegovem imenu in bodo zavedli marsikoga (Mt 24,4–5), a cerkvi je bil dan dar razločevanja duhov, da bi bila zavarovana pred takim zavajanjem.
Govorjenje v jezikih: to je eden izmed darov znamenj, dan prvi cerkvi, da bi ta lahko oznanjala evangelij po vsem svetu, vsem narodom, v vseh znanih jezikih. Kdor je prejel ta dar, je zmogel spregovoriti v jeziku, ki ga prej ni govoril. S tem darom se je potrdila verodostojnost evangelija in tistih, ki so ga oznanjali: ljudje so lahko videli, da to prihaja od Boga. Izraz »raznovrstni jeziki« ne more označevati »osebnega molitvenega jezika« kot duhovnega daru.
Razlaganje jezikov: človek s tem darom je lahko razumel, kaj pripoveduje govornik z darom jezikov, tudi če tega jezika ni bil vešč. Razlagalec jezikov je nato sporočilo predal vsem drugim, da so lahko razumeli tudi oni.
Pomoči: ta dar je tesno povezan z darom usmiljenja. Ljudje s tem darom zmorejo sočutno in usmiljeno pomagati drugim v cerkvi. Možnosti je veliko. Najpomembnejše pri tem daru pa je, da tak kristjan zazna, kadar koga razjeda dvom, ga hromi strah ali se kako drugače duhovno bojuje. K njemu pristopi s prijazno besedo in sočutno ter s svetopisemsko resnico, ki je prepričljiva in hkrati ljubeča.
English
Ali obstaja svetopisemski seznam duhovnih darov?
