Zakaj so ljudje v Prvi Mojzesovi knjigi tako dolgo živeli?



Vprašanje: Zakaj so ljudje v Prvi Mojzesovi knjigi tako dolgo živeli?

Odgovor:
Nekako skrivnostno je, zakaj so ljudje v prvih poglavjih Prve Mojzesove knjige tako dolgo živeli. Obstajajo mnoge teorije, ki so jih predložili svetopisemski strokovnjaki. Rodovnik v Prvi Mojzesovi knjigi 5 opisuje rod Bogu predanih Setovih potomcev. Ta rod bo sčasoma pripeljal do Mesija. Bog je mogoče blagoslovil ta rod s posebno dolgim življenjem zaradi njegove predanosti in poslušnosti Bogu. Čeprav je to možna razlaga, Sveto pismo nikjer specifično ne omejuje dolge življenjske dobe na posameznike, omenjene v Prvi Mojzesovi knjigi, v 5. poglavju. Poleg tega Prva Mojzesova knjiga, 5. poglavje, razen Henoha ne omenja nobenega drugega posameznika, ki bi bil posebno predan Bogu. Verjetno je, da so vsi v tistem času živeli več sto let. Razlog za to bi lahko bilo več dejavnikov.

Ob potopu se je zgodilo nekaj, kar je skrajšalo življenjsko dobo ljudi. Primerjajte življenjsko dobo ljudi pred potopom (Prva Mojzesova knjiga 5,1–32) z življenjsko dobo ljudi po potopu (Prva Mojzesova knjiga 11,10–32). Takoj po potopu se je ta doba dramatično znižala in se potem še zniževala. Ključ bi lahko bil v Prvi Mojzesovi knjigi 6,3: »GOSPOD je rekel: ›Moj dih ne bo ostal v človeku za vedno, ker je meso. Njegovih dni bo sto dvajset let.‹« Mnogi ljudje vidijo omembo »sto dvajset let« kot novo, božansko določeno omejitev človekove starosti. Do časa, ko je živel Mojzes (ki je živel 120 let), je bila življenjska doba veliko nižja. Po Mojzesu ni nikjer zapisano, da bi kdorkoli živel več kot 120 let.

Ena teorija, zakaj so ljudje v Prvi Mojzesovi knjigi tako dolgo živeli, temelji na ideji, da je pred vesoljnim potopom (Prva Mojzesova knjiga 6,9–8,19) zemljo obdajala zavesa vode. Po tej teoriji so »vode nad obokom« (Prva Mojzesova knjiga 1,7) ustvarile učinek rastlinjaka in blokirale večino sevanja, ki zdaj seva na zemljo, zaradi česar so bili življenjski pogoji idealni. V času potopa se je vodna zavesa izlila na zemljo (Prva Mojzesova knjiga 7,11) in uničila idealno okolje. Vendar to teorijo večina privržencev teorije o Božjem stvarjenju sveta danes zavrača.

Drugo razmišljanje je, da se je v prvih rodovih po stvarjenju razvilo malo okvar v človeški genetski kodi. Adam in Eva sta bila ustvarjena popolna. Zagotovo sta bila nadvse odporna na bolezni. Njuni potomci so podedovali te prednosti, vendar v manjšem obsegu. Sčasoma je proces propadanja, ki ga je povzročil greh, vse bolj kvaril človeško genetsko kodo. Zato so ljudje postajali vse bolj dovzetni za bolezni in smrt. Zaradi tega se je tudi življenjska doba drastično znižala.

Mogoče je razlika v dolžini življenjske dobe pred vesoljnim potopom in po njem posledica ene od teh teorij ali kombinacije obeh. Mogoče obstaja še druga razlaga. Ne glede na to lahko zagotovo rečemo, da Bog postavlja omejitve za življenjsko dobo vsakega posameznika (Job 14,5; Psalm 31,16; Psalm 139,16; Evangelij po Luku 12,20). Zato: »Iščite GOSPODA, dokler se daje najti, kličite ga, dokler je blizu! Krivični naj zapusti svojo pot in hudobni svoje misli. Vrne naj se h GOSPODU, da se ga bo usmilil, k našemu Bogu, ki je velik v odpuščanju« (Izaija 55,6–7).



Povratek na slovensko domačo stran



Zakaj so ljudje v Prvi Mojzesovi knjigi tako dolgo živeli?