Kaj je definicija greha?



Vprašanje: Kaj je definicija greha?

Odgovor:
Greh je opisan v Svetem pismu kot kršenje Božje postave (Prvo Janezovo pismo 3,4) in upor proti Bogu (Peta Mojzesova knjiga 9,7; Jozue 1,18). Greh ima svoj začetek pri Luciferju, verjetno najlepšem in najmočnejšem med angeli. Ker ni bil zadovoljen s svojim položajem, si je želel biti višji od Boga in to je bil njegov padec, začetek greha (Izaija 14,12–15). Sedaj imenovan satan je prinesel greh človeštvu v edenskem vrtu, kjer je skušal Adama in Evo z enako skušnjavo: »takšna bosta kot Bog«. Prva Mojzesova knjiga, 3. poglavje, opisuje upor Adama in Eve proti Bogu in proti njegovi zapovedi. Od takrat greh prehaja z ene generacije človeštva na drugo in mi, Adamovi potomci, smo podedovali greh od njega. Pismo Rimljanom 5,12 nam pravi, da je prišel greh na svet po Adamu in je tako smrt prešla na vse ljudi, kajti »plačilo za greh je namreč smrt« (Pismo Rimljanom 6,23).

Po Adamu je prirojeno nagnjenje h grehu prešlo na človeštvo in ljudje so postali grešniki po naravi. Ko je Adam grešil, se je njegova notranja narava spremenila zaradi greha upora in mu prinesla duhovno smrt in grešnost, ki se bo prenesla na vse, ki bodo prišli za njim. Nismo grešniki zaradi greha, ampak grešimo, ker smo grešniki. Ta grešnost, ki smo jo dobili, je znana kot podedovani [izvirni] greh. Tako kot podedujemo telesne značilnosti od staršev, podedujemo grešno naravo od Adama. Kralj David je tožil nad tem stanjem padle človeške narave v Psalmu 51,7: »Glej, v krivdi sem bil rojen, v grehu me je spočela moja mati.«

Druga vrsta greha je pripisani greh. Beseda, ki se uporablja v finančnem in pravnem okolju, je prevedena iz grščine kot »pripisati« in pomeni »vzeti nekaj, kar pripada nekomu, in to pripisati na račun drugega.« Preden je bila dana Mojzesova postava, greh ni bil pripisan človeku, čeprav so bili ljudje še vedno grešniki zaradi podedovanega greha. Ko je bila dana postava, so bili grehi, ki so bili storjeni kot kršitev postave, pripisani (prišteti) ljudem (Pismo Rimljanom 5,13). Celo preden so bile kršitve postave pripisane ljudem, je dokončna kazen za greh (smrt) še naprej kraljevala (Pismo Rimljanom 5,14). Vsi ljudje, od Adama do Mojzesa, so bili podvrženi smrti, ne zaradi svojih grešnih dejanj zoper Mojzesovo postavo (ki je niso imeli), ampak zaradi svoje podedovane grešne narave. Po Mojzesu so bili ljudje podvrženi smrti tako zaradi od Adama podedovanega greha kot zaradi pripisanega greha kot posledice kršenja Božje postave.

Bog je uporabil načelo pripisovanja v korist človeštva, ko je pripisal grehe vernikov na račun Jezusa Kristusa, ki je plačal kazen za ta greh – smrt – na križu. Ko je Bog pripisal naš greh Jezusu, ga je obravnaval tako, kot da bi bil grešnik, čeprav ni bil, in je dovolil, da umre za grehe vsega sveta (Prvo Janezovo pismo 2,2). Pomembno je razumeti, da mu je bil greh pripisan, ni pa ga podedoval od Adama. Nosil je kazen za greh, vendar ni nikoli postal grešnik. Njegove čiste in popolne narave se greh ni dotaknil. Z njim so ravnali, kot da bi bil kriv vseh grehov, kar so jih ljudje kdajkoli zagrešili, čeprav sam ni zagrešil nobenega. V zameno je Bog pripisal Kristusovo pravičnost kristjanom in na naš račun pripisal njegovo pravičnost, tako kot je pripisal naše grehe na Kristusov račun (Drugo pismo Korinčanom 5,21).

Tretja vrsta greha je osebni greh, ki ga vsak človek zagreši vsak dan. Ker smo podedovali grešno naravo od Adama, zagrešimo posamezne, osebne grehe, vse od navidezno nedolžnih neresnic do umora. Tisti, ki še niso začeli verovati v Jezusa Kristusa, morajo plačati kazen za te osebne grehe in tudi za podedovani in pripisani greh. Kristjani pa smo bili osvobojeni večne kazni za greh – pekla in duhovne smrti –, a imamo tudi moč, da se upremo grehu. Zdaj se lahko odločimo, ali bomo zagrešili osebne grehe, ker imamo moč, da se upremo grehu po Svetem Duhu, ki prebiva v nas, ki nas posvečuje in obtožuje naših grehov, kadar jih zagrešimo (Pismo Rimljanom 8,9–11). Ko priznamo svoje osebne grehe Bogu in ga prosimo za odpuščanje zanje, smo obnovljeni v popolno skupnost in odnos z njim. »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen« (Prvo Janezovo pismo 1,9).

Vsi mi smo trikrat obsojeni zaradi podedovanega greha, pripisanega greha in osebnega greha. Edina pravična kazen za ta greh je smrt (Pismo Rimljanom 6,23), ne samo telesna smrt, ampak večna smrt (Razodetje 20,11–15). Hvaležni smo, da so bili podedovani greh, pripisani greh in osebni greh vsi križani na Jezusovem križu in da imamo zdaj po veri v Jezusa Kristusa kot Odrešenika »odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti« (Pismo Efežanom 1,7).



Povratek na slovensko domačo stran



Kaj je definicija greha?