settings icon
share icon
Vprašanje

Ali je treba čudeže v Svetem pismu jemati dobesedno?

Odgovor


Da, čudeže v Svetem pismu je treba jemati dobesedno. Dobesedno je treba jemati vse dele Svetega pisma razen tistih, pri katerih gre očitno za preneseni pomen. Primer prenesenega pomena je Psalm 17,8: nismo namreč dobesedno zenica v Božjem očesu in tudi Bog nima kril v dobesednem smislu. Čudeži pa so se zgodili resnično in v dobesednem smislu. Vsak izmed čudežev v Svetem pismu je služil kakemu namenu in je bilo z njim doseženo kaj, kar drugače ne bi moglo biti.

Prvi in največji čudež je bilo stvarjenje. Bog je vse ustvaril ex nihilo, iz nič, in vsak čudež, ki je sledil, je neverjetno Božjo moč še utrdil. V Drugi Mojzesovi knjigi najdemo opise številnih čudežev, ki jih je Bog uporabil, da bi uresničil svojo voljo. Nadloge v Egiptu, izmed katerih prva je bila spremenitev vode v Nilu v kri (2 Mojzes 7,17), zadnja pa smrt egipčanskih prvorojencev (2 Mojzes 12,12), so bile resnični dogodki, zaradi katerih je faraon Izraelce izpustil iz suženjstva. Če nadlog ni bilo, kako to, da je faraon Izraelce izpustil? Če Bog ni šel skozi egiptovsko deželo, da bi udaril prvorojence, zakaj so potem Izraelci podboje vrat mazali s krvjo? Potem ne bi bilo napovedi Jezusovega prelitja krvi na križu, zaradi tega pa bi se vzbudili tudi dvomi o samem križanju. Ko začnemo dvomiti o tem, da se je čudež res zgodil, moramo zavrniti tudi vse, o čemer Sveto pismo pravi, da je bilo posledica tega čudeža.

Med najbolj znane starozavezne čudeže spada razdelitev Rdečega morja (2 Mojzes 14), zaradi katere sta utonila faraon in vsa vojska, ki je bila takrat z njim. Če se to ni zgodilo v dobesednem smislu, kako lahko potem zaupamo drugim delom zgodbe? So Izraelci res odšli iz Egipta? Jim je faraonova vojska res sledila, in če da, kako so ji Izraelci ušli? Psalm 78 je eden izmed mnogih odlomkov, v katerih Bog Izraelce spomni na čudeže, s katerimi jih je osvobodil iz egipčanskega suženjstva. Zaradi čudežev so tudi sosednja ljudstva izvedela za Boga Izraelcev in se prepričala, da je on edini resnični Bog (Jozue 2,10). Njihovi poganski maliki iz lesa in kamna niso zmogli narediti nobenih čudežev.

V Novi zavezi je Jezus naredil številne čudeže, najprej tistega na svatbi v Kani, kjer je vodo spremenil v vino (Janez 2,1–10). Njegov najveličastnejši čudež je bila verjetno obuditev Lazarja, ko je bil ta mrtev že štiri dni (Janez 11). Vse čudeže je Jezus naredil zato, da bi pokazal, da je res ta, za kogar se razglaša: Božji Sin. Ko je v Evangeliju po Mateju 8 pomiril vihar, so bili osupli še učenci: »Ljudje pa so se začudili in govorili: ›Kakšen človek je ta, da so mu pokorni celo vetrovi in jezero‹?« (v. 27) Če se ti čudeži niso res zgodili, to pomeni, da so evangelijska poročila o Jezusovih ozdravljenjih le lepe zgodbice, tisti ljudje pa so v resnici ostali bolni – in je potemtakem vprašljivo tudi Jezusovo sočutje (Matej 14,14; 20,34; Marko 1,41). Če Jezus v resnici ni tisočev ljudi nahranil z nekaj hlebi in ribami, to pomeni, da so takrat tisti ljudje ostali lačni, torej tudi nimajo nobenega smisla Jezusove besede: »Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili.« (Janez 6,26) A Jezus je ozdravljal, je nasitil tisoče, je spremenil vodo v vino in je Lazarja obudil od mrtvih. V Evangeliju po Janezu 2,23 beremo, da so mnogi začeli verovati v Jezusa zato, ker je delal čudeže.

Vsi čudeži so se zgodili z namenom: pokazati, da Bog ni enak nikomur, da ima popoln nadzor nad stvarstvom in da ni, če je naredil vse tisto, tudi v našem življenju ničesar takega, čemur on ne bi bil kos. On želi, da mu zaupamo in vemo, da lahko tudi v našem življenju naredi čudeže. Če se svetopisemski čudeži niso zgodili, kako lahko sploh zaupamo čemur koli, kar piše v Svetem pismu? Kako lahko zaupamo dobri novici o večnem življenju v Kristusu? Kadar podvomimo v kateri koli del Pisma, postavimo pod vprašaj vso Božjo besedo, s tem pa odpremo vrata lažem in izkrivljanjem sovražnika, ki poskuša uničiti našo vero (1 Peter 5,8). Sveto pismo je treba brati in razumeti dobesedno, vključno s poročili o čudeži.

English



Povratek na slovensko domačo stran

Ali je treba čudeže v Svetem pismu jemati dobesedno?
Dajte to stran v skupno rabo: Facebook icon Twitter icon Pinterest icon Email icon
© Copyright Got Questions Ministries