Kaj je smisel življenja?


Vprašanje: Kaj je smisel življenja?

Odgovor:
Kako lahko v svojem življenju najdem namen, izpopolnitev in zadovoljitev? Mi bo kdaj uspelo doseči nekaj, kar bo imelo trajen pomen? Nekateri ljudje se nikoli vstavijo in razmišljajo o pomenu življenja. V poznih letih življenja so se ozrli nazaj in se začeli spraševati, zakaj so razpadle njihove zveze in zakaj se počutijo tako prazne, čeprav so že dosegli, kar so si zadali. Nekega slavnega športnika so nekoč vprašali, kaj bi si bil želel, da bi mu nekdo povedal, ko je začel svojo profesionalno športno kariero. Odgovoril je: »Želim si, da bi mi bil kdo povedal, da ko enkrat dosežeš vrhunec, tam ni nič posebnega.« Veliko ciljev postane praznih po tem, ko smo jih leta in leta želeli in se borili zanje. V naši humanistični družbi si ljudje želijo doseči veliko ciljev z namenom, da bodo v njih našli smisel in namen življenja. Te želje po ciljih vključujejo: poslovni uspeh, premožnost, slavo in čast, spolnost, zabavo, dobro vplivati na druge, itd. Ljudje so pričali, da tudi, ko dosežejo vse cilje, je v njih še vedno globoka praznina – občutek praznine, ki ga nič ne more zapolniti.

Kralj Salomom, avtor svetopisemske knjige Pridigarja, govori o takšnih občutkih: »»Nečimrnost čez nečimrnost,« pravi Pridigar, »nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!«« (Pridigar 1,2) Kralj Salomom je imel neizmerno bogastvo, bil je pametnejši od vsakega moža tistega in našega časa, imel je ogromno žensk, zavidljive palače in vrtove, najboljšo hrano in vino in na voljo je imel vsakršno možno zabavo. Nekoč je rekel, da je dobil vse, kar je hotelo njegovo srce; »Kar koli so mi oči poželele, ničesar jim nisem odrekel. Svojemu srcu nisem zabranil nobenega veselja, moje srce se je veselilo nad vsem mojim trudom, to mi je bilo plačilo za ves moj trud.« (Pridigar 2,10) In še vedno je govoril, da je »življenje pod soncem« (življenje, ki ga živimo po principu kar vidimo z očmi in čutimo s čutili) nesmiselno! »Ozrl sem se po vseh svojih delih, ki so jih opravile moje roke, in po trudu, ki sem ga imel pri uresničevanju: in glej, vse je nečimrnost in lovljenje vetra, ni dobička pod soncem.« (Pridigar 2,11) Zakaj čutimo tako praznino? Ker nas je Bog ustvaril še zaradi česa drugega kot le čutnih in vidnih zaznav v danem trenutku. Salomon je o Bogu rekel takole: »… tudi večnost jim je položil v srce ...« (Pridigar 3,11) V svojih srcih čutimo, da nas živeti življenje po principu »užij trenutek« ne zadovoljuje in da, mora obstaja še nekaj več, kot goli hedonizem.

V prvi knjigi Svetega pisma ugotovimo namig smislu življenja; dejstvo, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi (Prva Mojzesova knjiga 1,26). To pomeni, da je Bog človeka ustvaril, da bi imel z Njim odnos višje kot s komur koli ali čemur koli še izmed stvarstva. Izvemo tudi, da preden je človeštvo zapadlo v greh in je na zemljo prišlo prekletstvo, so bile naslednje stvari resnične in dobre: (1) Bog je ustvaril človeka kot družabno bitje (Prva Mojzesova knjiga 2,18-25); (2) Bog je dal človeku delo (Prva Mojzesova knjiga 2,15); (3) Bog je bil s človekom prijatelj (Prva Mojzesova knjiga 3,8-9); in (4) Bog je dal človeku oblast nad zemljo (Prva Mojzesova knjiga 1,26-28). Kaj je pomen teh dejstev glede smisla življenja? Bog je človeštvo (vsakega izmed nas) ustvaril, da bi živel izpopolnjeno življenje. Toda vse stvarstvo (še posebej človekov odnos z Bogom) se je pokvarilo zaradi človekovega padca v greh in zaradi prekletstva, ki ga je greh posledično povzročil (Prva Mojzesova knjiga 3).

V zadnji knjigi Svetega pisma, v Razodetju, Bog napove, kako bo ponovno vrnil izvoljenem smisel življenja - večno življenje, v tem da bo uničil zemljo in nebesa kot jih poznamo in bo za večno ustvaril novo zemljo in nova nebesa (Razodetje 21,1-7). Tako bo tudi obnovil večno in nespremenljivo prijateljstvo z Njegovim odrešenim ljudstvom. In prekletstvo grehov bo uničeno: nič več ne bo greha, obžalovanja, bolezni, smrti in bolečine (Razodetje 21,4). In verniki bodo podedovali vse stvari; Bog bo vedno z njimi prebival in oni bodo Njegovi sinovi (Razodetje 21,7). Vendar bodo neodrešeni obsojeni za greh nevere in odvrženi v večno ognjeno jezero (Razodetje 20,11-15; 21,8). Tako smo obdelali cel krog. Bog je ustvaril Adama in Evo, da bi z Njim uživala prijateljstvo in kot predstavnika obvladovala zemljo. Toda, zato ker sta grešila, sta zlomila prijateljstvo z Njim, in potopila celotno človeštvo v večno duhovno ter fizično smrt. Bog pa je obnovil in izboljševal to prijateljstvo in ustvaril večnost, v kateri bodo vsi na novo rojeni (od zgoraj, od Boga) otroci živeli vedno v Njegovi prisotnosti. Iti skozi življenje in doseči vse, kar smo si zamislili in umreti v grehu in zato biti ločen od Boga v večnosti, bi bilo več kot jalovo! Toda Bog je dosegel odrešitev za vsakega človeka, ki je odpuščen krivde greha. Za Svoje ljudstvo je že zmagal ne samo večno blaženost, ampak tudi zadovoljno, vsakdanjo življenje s pravim smislom.

Kako pa večno blaženost in »raj na zemlji« lahko dosežemo?

PONOVNO NAJDEN SMISEL ŽIVLJENJA SKOZI JEZUSA KRISTUSA

Kot smo že namignili zgoraj, lahko pravi smisel življenja, na zemlji in v večnosti najdemo samo v pravem odnosu z Bogom, ki smo ga vsi izgubili že v času Adama in Eve, ko sta le-ta padla v grešnost. Ta odrešujoča obnova je mogoče samo po božji milosti, samo po veri in samo v božjega Sina, Jezusa Kristusa, ki izvoljenega spravi z Bogom (Evangelij po Janezu 1,12; 14,6; Apostolska dela 4,12; Pismo Rimljanom 5,10). Bog sam priskrbi večno življenje vsakemu, ki ga kliče k veri. Srčno se pokesajo svojih grehov (odvrnejo se od grehov, ker jih je Sveti Duh spremenil in napravil iz njih novo osebo) in se začnejo obračati na Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika (za več informacij o tej pomembni temi poglej vprašanje »Kaj je načrt odrešitve?«). Vse življenja postane napredujoče potovanje posvečanja skozi težave, nadloge in uspehe življenja v zaupanju in zanašanju v Jezusa.

Pravi smisel življenja najdemo le s priznavanjem Jezusa kot osebnega Odrešenika in Gospoda ter začnemo Jezusu slediti kot učenci, se od Njega učiti, preživljati čas z Njim v Njegovi besedi, Svetem pismu, se z Njim v molitvi pogovarjati in z Njim hoditi skozi življenje v poslušnosti in ubogljivosti (Evangelij po Mateju 11,28-30). Smisel življenja je ovit v božjo slavo. Ko kliče svoje izvoljence Bog pravi: »Pripelji moje sinove iz daljave, moje hčere s konca zemlje, vsakega, ki ima ime po meni, ki sem ga sebi v slavo ustvaril, upodobil in naredil.« (Izaija 43, 6b-7) Razlog, da smo bili ustvarjeni, je za božjo slavo. Kadar koli nadomestimo božjo slavo s svojo, zgrešimo smisel življenja (Evangeliju po Mateju 16, 24–27). Sveto pismo pravi, da lahko nadaljujemo iskanje hedonističnega življenja, katerega rezultat je prazno življenje in večna poguba ali pa lahko hodimo za Jezusom in živimo življenja s srci polnimi zadovoljstva, zadoščenja in z večnostjo v nebesih. »Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce« (Psalm 37,4).

English
Povratek na slovensko domačo stran
Kaj je smisel življenja?