Kaj je bil pomen in namen Jezusovih skušnjav?


Vprašanje: Kaj je bil pomen in namen Jezusovih skušnjav?

Odgovor:
Po krstu se je »Jezus vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal« (Evangelij po Luku 4,1–2). Tri skušnjave v puščavi so bile hudičev poskus, da uniči Jezusovo zavezništvo z Bogom Očetom (Evangelij po Mateju 4,1–11; Evangelij po Marku 1,12–13; Evangelij po Luku 4,1–13). Po teh skušnjavah v puščavi »se je [hudič] umaknil od njega do primernega časa« (Evangelij po Luku 4,13), kar nakazuje, da je Jezusa kasneje hudič spet skušal. V Evangeliju po Mateju 16,21–23 Peter pod vplivom hudiča skuša Jezusa, naj ne gre na križ, zaradi katerega je bil poslan. Mogoče je bil to »primerni čas«. Pomembno pa je, da se je Jezus kljub različnim skušnjavam tem izognil brez greha.

Skušnjave sledijo trojnemu vzorcu, ki ga običajno izkusijo vsi ljudje (Prvo Janezovo pismo 2,16). Prva skušnjava se nanaša na poželenje mesa (Evangelij po Mateju 4,3–4), ki vključuje vse vrste fizičnih želja. Naš Gospod je bil lačen in hudič ga je skušal, da bi se odpovedal odvisnosti od Boga za svoje potrebe, tako da bi spremenil kamne v kruh brez Očetovega ukaza. Jezus je odgovoril z navajanjem vrstice iz Pete Mojzesove knjige 8,3. Druga skušnjava se je nanašala na napuh življenja (Evangelij po Mateju 4,5–7). Hudič je skušal uporabiti Sveto pismo proti Jezusu (Psalm 91,11–12). Gospod je ponovno odgovoril s Svetim pismom o nasprotnem (Peta Mojzesova knjiga 6,16) in rekel, da bi bilo napačno izkoristiti Božjo moč v posebnih primerih zaščite. Tretja skušnjava se nanaša na poželenje oči (Evangelij po Mateju 4,8–10). Hudič je skušal Kristusa k malikovalstvu s ponudbo vseh kraljestev sveta in njihove slave, ne da bi jih pridobil pravično s trpljenjem na križu. Hudič je imel nadzor nad kraljestvi sveta (Evangelij po Janezu 12,31; 14,30; 16,11). Hudič laže Jezusu z obljubo, da mu bo dal ves svet v zameno za njegovo zvestobo (Evangelij po Janezu 8,44). Že sama misel na to je odvratna Gospodu Jezusu. Zato ostro odgovori: »Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!« (Evangelij po Mateju 4,10; Peta Mojzesova knjiga 6,13).

Da je imel Bog Oče namen, ko je dovolil, da je bil njegov Sin Jezus skušan v puščavi, je jasno iz besed »Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi«. V nasprotju z izraelskim ljudstvom, ki ni prestalo preizkušnje zvestobe v puščavi (Druga Mojzesova knjiga), je Jezus, pravi in večji Izrael, uspel, tako da se je zanašal na Božjo besedo, kot bi se moralo izraelsko ljudstvo. Jezusova skušnjava je zgoščena ponovitev Izraelove izkušnje v izselitvi, razen da je Jezusu uspelo za Božje ljudstvo, medtem ko Božje ljudstvo ni. Jezus, naš pravi in večji Adam, zmagoslavna glava Božjih izvoljenih, je premagal hudiča namesto nas in za nas. V nasprotju z Adamom, ki je podlegel hudiču v udobju popolnoma bujnega vrta, ko je bil skušan, naj je od prepovedanega sadu (Prva Mojzesova knjiga 3), je Jezus, ki je stradal v puščavi, porazil hudiča, tako da se je uprl potešitvi lakote s kruhom. Jezusova zmaga nad hudičem nam zagotavlja: »Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha« (Pismo Hebrejcem 4,15). Človeška narava našega Gospoda mu omogoča, da sočustvuje z našimi slabostmi, ker je bil tudi on podvržen slabosti, vendar brez greha. »Ker je sam pretrpel preizkušnjo, lahko pomaga preizkušanim« (Pismo Hebrejcem 2,18). Grška beseda, ki se prevaja kot ›preizkušan‹, tukaj pomeni ›dati na preizkušnjo, preizkusiti‹. Torej ko nas svet, naše meso in hudič preizkušajo, da bi grešili, smo lahko prepričani, da Jezus sočustvuje z nami kot nekdo, ki je pretrpel enake preizkušnje. Še več, zmagal je namesto nas in za nas. »Bratje, ker imamo zaupnost, da po Jezusovi krvi stopamo v svetišče, in sicer po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje meso, in imamo tudi veličastnega duhovnika nad Božjo hišo, prihajajmo z resničnim esrcem in v polni gotovosti vere, saj smo v srcih očiščeni slabe vesti in naše telo je umito s čisto vodo. Oklepajmo se neomajne izpovedi upanja, ker je on, ki je dal obljubo, zvest. Mislimo drug na drugega, takó da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom. Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan« (Pismo Hebrejcem 10,19–25).

Vsak dan se srečujemo z mnogimi skušnjavami in naše meso je po naravi slabotno. Vendar Bog ne bo dovolil, da bi bili skušani čez svoje moči. Dal bo izhod tistim, ki ga iščejo (Prvo pismo Korinčanom 10,13–14). Ko se mu verujoči poslušno prepustimo, smo lahko hvaležno zmagoslavni v Gospodovi osvoboditvi od skušnjave. »Ker pa so otroci deležni krvi in mesa, je prav tako tudi on privzel oboje, da bi s smrtjo onemogočil tistega, ki je imel smrtonosno oblast, to je hudiča, in odrešil tiste, ki jih je strah pred smrtjo vse življenje vklepal v sužnost. Toda ne zavzema se za angele, temveč za Abrahamovo potomstvo. Zato se je moral v vsem izenačiti z brati, da je postal usmiljen, v tem, kar se nanaša na Boga, pa zanesljivi véliki duhovnik, ki opravlja spravno daritev za grehe ljudstva. Ker je sam pretrpel preizkušnjo, lahko pomaga preizkušanim« (Pismo Hebrejcem 2,14-18).

Poleg tega se iz Jezusovega odziva na skušnjave učimo, kako točno naj se odzovemo – s Svetim pismom. Sile zla pridejo k nam s številnimi skušnjavami. Vse imajo tri ključne vidike: poželenje oči, poželenje mesa in napuh življenja (Prvo Janezovo pismo 2,16). Božji Duh nas bo spodbudil, da prepoznamo in premagamo te skušnjave, ko napolnjujemo svoj um s Svetim pismom. Bojna oprema krščanskega vojaka v duhovnem boju vključuje samo eno orožje za napad, meč Duha, ki je Božja beseda (Pismo Efežanom 6,17). Če dobro poznamo Sveto pismo, bomo imeli meč v rokah. S pomočjo Svetega Duha ga bomo zmagoslavno uporabljali nad skušnjavami.

English


Povratek na slovensko domačo stran
Kaj je bil pomen in namen Jezusovih skušnjav?

Ugotovite, kako ...

Preživite večnost z Bogom



Sprejmite odpuščanje z Bogom