Zakaj je Jezus učil v prilikah?


Vprašanje: Zakaj je Jezus učil v prilikah?

Odgovor:
Jezus je učil v prilikah, da bi zakril nebeški pomen svojih zemeljskih zgodb pred tistimi, ki od Boga niso dobili duhovnega vpogleda, ki so ga potrebovali, da bi jih razumeli. Odličen primer je prilika o semenu in zemlji, ki jo je Jezus jasno povedal velikim množicam (Evangelij po Mateju 13,1–23). Ko so njegovi učenci slišali priliko, so prišli k njemu in ga vprašali: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« (v. 10) Odgovoril je: »›Vam je dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa to ni dano. Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo. V njih se izpolnjuje Izaijeva prerokba, ki pravi: Poslušali boste, poslušali – a ne boste doumeli, gledali boste, gledali – a ne boste videli. Otopelo je namreč srce temu ljudstvu; z ušesi so težko slišali in zatisnili so si oči, da ne bi z očmi videli, da ne bi z ušesi slišali, da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili in da bi jih jaz ne ozdravil. Blagor pa vašim očem, ker vidijo, in vašim ušesom, ker slišijo! Kajti resnično, povem vam: Veliko prerokov in pravičnih si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušate, pa niso slišali‹« (Evangelij po Mateju 13,11–17; prim. Izaija  6,9–10).

Ko je Jezus govoril v prilikah, je njihov pomen razložil samo svojim učencem (Evangelij po Mateju 13,18–23). Bodite pozorni, da je Jezus izbral svoje učence, niso oni njega (Evangelij po Mateju 22,14; Evangelij po Janezu 15,15–16; Pismo Rimljanom 8,7–8). Namen prilik je, da razdeli množico med tiste, ki so samo na zunaj poklicani, in izbrane, ki so notranje in učinkovito poklicani k odrešitvi (Evangelij po Mateju 22,1–14; Evangelij po Janezu 10,22–30; Pismo Rimljanom 8,28–30). Tisti, ki jih ni izbral, so nenehno zavračali njegovo sporočilo in so bili puščeni v duhovni slepoti, da bi se spraševali o njegovem pomenu. Odlomek iz Evangelija po Janezu 6, zlasti v. 43–46.63–65.69–70, to jasno razloži. Jezus je jasno razlikoval med tistimi, ki so jim bila dana »ušesa za poslušanje«, in tistimi, ki so bili puščeni, da vztrajajo v neveri – ki vedno poslušajo, a nikoli ne razumejo in »se vedno učijo, pa ne morejo nikoli priti do spoznanja resnice« (Drugo pismo Timoteju 3,7). V Evangeliju po Janezu 3,3 Jezus pravi, da ne more nihče niti videti Božjega kraljestva, dokler se ne rodi ponovno po Duhu. Če ne moremo videti Božjega kraljestva, ga ne moremo razumeti, kaj šele vstopiti vanj. Vera lahko pride samo iz obnovljenega srca – duhovna obnova pride pred vero. Bog mora najprej dati dar duhovnega ponovnega rojstva, po katerem so stvari Duha pojasnjene tistim, ki jih izbere (Prvo pismo Korinčanom 2,7–14). Pred Jezusovim vstajenjem njegovi učenci niso razumeli njegovega učenja niti z nazorno razlago (Evangelij po Luku 24,13–49, zlasti v. 45). Tudi oni so potrebovali izpolnitev Božjega obnavljajočega daru Svetega Duha (Ezekiel 36,25–37), da jih vpelje v vso resnico (Evangelij po Janezu 16,12–15). Še dobro, da Bog še vedno odpira oči izbranih ljudi, da razumejo in sprejmejo resnico (Apostolska dela 16,14; Drugo pismo Korinčanom 4,6; Pismo Efežanom 2,8).

Vsak povprečne inteligence lahko razume osnovno vsebino evangelijskega sporočila, ampak samim po sebi nam primanjkuje moralne sposobnosti, da bi verjeli evangeliju. To pomeni, da smo popolnoma nepripravljeni, da bi se odvrnili od greha in počivali samo v Kristusu, dokler Duh najprej ne spreobrne našega srca in nam omogoči, da sprejmemo oznanjevanje evangelija (Apostolska dela 13,48). Če povemo preprosto, neobnovljeni ne morejo dojeti Božjih stvari, dokler Božji Duh ne poživi njihovega srca in odpre njihovih duhovnih oči in ušes, da se podvržejo Jezusu. Zakaj je potem Jezus govoril v prilikah? Za tiste, ki jih Bog nadnaravno obnovi iz duhovne smrti v duhovno življenje, so prilike učinkovito sredstvo za prenos božanske resnice. Tistim, ki jih Bog usmiljeno blagoslovi z ušesi, ki so pripravljena poslušati, Jezusove prilike spremenijo življenje. Jezusove prilike so tudi božanska sodba nad tistimi, ki jih Bog prezre, saj jim pravično sodi, kakor zasluži njihov greh, tako da jih pusti zakrknjenih src in gluhih ušes. Če predpostavljamo, da smo zmožni obroditi vero, da bi razumeli prilike in verjeli vanje, se ne moremo hvaliti samo v Kristusu. Zato izdamo dejstvo, da smo še vedno izgubljeni v grehu. Če pa potrdimo, da imamo vero in razsodnost samo po Svetem Duhu, ki prebiva v nas, lahko resnično damo Bogu vso slavo za svojo odrešitev. Tisti, ki jim Bog omogoči, da dojamejo in verjamejo v evangelij, so globoko hvaležni, da jih je izbral, da jim podari vero, čeprav so grešniki, ki si tega ne zaslužijo.

English


Povratek na slovensko domačo stran
Zakaj je Jezus učil v prilikah?

Ugotovite, kako ...

Preživite večnost z Bogom



Sprejmite odpuščanje z Bogom