Kaj pomeni, da je Jezus naš véliki duhovnik?


Vprašanje: Kaj pomeni, da je Jezus naš véliki duhovnik?

Odgovor:
Mogoče bolj kot katerakoli druga svetopisemska knjiga Pismo Hebrejcem predstavlja Jezusa kot vélikega duhovnika Božjega ljudstva (Pismo Hebrejcem 2,17; 4,14). Duhovnik je svet (ločen od drugih), da posreduje in opravi duhovno očiščenje za oddolžitev za škodo z zadoščenjem za grehe prek verskih obredov, tako da doseže spravno odrešitev. Sprava je odvzem krivde, očiščenje za greh s plačilom ustrezne zastopniške kazni (Tretja Mojzesova knjiga 16,29–30; 17,11; Četrta Mojzesova knjiga 28,30; 29,5), ki osvoji naklonjenost Boga, tako da se naredi nekaj, kar Bogu ugaja. Sprava doseže zadoščenje za grehe, duhovno očiščenje, ki spremeni Božjo naravnanost od sovražnosti do grešnika do tega, da je grešnik opravičen. Skozi proces dejanje odkupitve za odstranitev zaslužene krivde in zadoščenja za grehe se doseže spravo in odkupljeni so milostni obnovljeni v občestvo in naklonjenost Boga. Duhovnik olajša in posreduje v tem procesu sprave med Bogom in človekom.

Prvo osebo, ki je v Svetem pismu imenovana duhovnik, najdemo v Prvi Mojzesovi knjigi 14. Abraham, Božji prijatelj, je rešil svojega nečaka Lota, ki ga je zajela elamska vojska. Ob povratku je Abrahama srečal Melkizedek, kralj Salema in duhovnik najvišjega Boga. Ta človek, čigar ime pomeni »kralj pravičnosti«, je blagoslovil Abrahama v zahvalo najvišjemu Bogu, ki je dal zmago Abrahamu. Abraham je dal desetino (10 odstotkov) vsega vojnega plena Melkizedeku. S tem dejanjem je Abraham priznal visok položaj Melkizedeka kot Božjega duhovnika.

Čez leta, ko je bila dana Mojzesova postaja na gori Sinaj, je Bog izbral Levijevo pleme za služabnike šotora in Aronovo družino kot duhovnike (Druga Mojzesova knjiga 28,1–3; Četrta Mojzesova knjiga 3,1–24). Duhovniki so bili odgovorni za darovanje vsakodnevnih žrtev, ki jih je zahtevala postava, za ljudstvo, da bi posredovali pri spravi—procesu odkupitve za odstranitev zaslužene krivde in zadoščenja za grehe, ki doseže občestvo in naklonjenost Boga. Med duhovniki je bil eden izbran za vélikega duhovnika. Enkrat letno je na dan sprave vstopil v najsvetejše, da pomaže kri žrtve na skrinjo zaveze (Tretja Mojzesova knjiga 16; Pismo Hebrejcem 9,6–7). S temi vsakodnevnimi in letnimi žrtvami so bili grehi ljudi začasno pokriti, dokler ne bi prišel Mesija, da odvzame grehe tistim, ki samo po Božji milosti, samo po veri verujejo samo v Kristusa (Pismo Rimljanom 3,25–26; Prvo Janezovo pismo 2,2; 3,5; 4,10).

Jezus je véliki duhovnik za svoje ljudstvo, za katero posreduje kot izpolnitev tako Melkizedekovega kot levitskega duhovništva. Tako kot Melkizedek je razglašen za večnega duhovnika, ločeno od postave, dane na gori Sinaj (Pismo Hebrejcem 5,5–10). Posreduje pri spravi—procesu odkupitve za odstranitev zaslužene krivde in zadoščenja za grehe, ki doseže občestvo in naklonjenost Boga kot levitski duhovniki (Tretja Mojzesova knjiga 16). Ampak drugače kot levitski duhovniki, ki so morali nenehno darovati živalske žrtve, je Jezus plačal kazen za greh in pomiril Božjo jezo s svojo enkratno, popolno žrtvijo samega sebe. Popolnoma je zadostil Božji postavi/izpolnil Božjo postavo kot kazenska nadomestna spravna daritev in dosegel odkupitev/odrešitev za Božje izvoljene (Pismo Hebrejcem 7,26–27; 9,11–14.23–28; 10,1–18). Navsezadnje je Jezus umrl, da bi rešil tiste, ki mu jih je dal Oče, pred jezo Božje sodbe nad grehom (Evangelij po Mateju 5,22; 12,36.41; Evangelij po Janezu 6,36–40). Bog bo upravičeno izlil svojo jezo nad neodkupljene, nepobožne in zakrknjene grešnike. Edino upanje na pobeg pred Božjo pravično jezo je, da si pokrit s Kristusovo spravno odrešitvijo. Kristusovo delo kot vélikega duhovnika na križu pomiri Božjo jezo za vse, za katere je umrl. Jezus »nas rešuje pred prihodnjo jezo« (Prvo pismo Tesaloničanom 1,10).

Vsak samo človeški duhovnik je vzet izmed ljudi (Pismo Hebrejcem 5,1–5). Jezus, pravi Bog od pravega Boga od vse večnosti, je nase vzel človeško naravo ob utelešenju, da bi pretrpel smrt namesto nas, da bi postal naš véliki duhovnik (Pismo Hebrejcem 2,9–18; 5,5–10). Kot Bog-človek je izkusil enake slabosti in skušnjave kot jih mi, vendar je bil brez greha, da bi se lahko osebno povezal z nami v naših bitkah (Pismo Hebrejcem 4,14–16). Jezus je kristjanov veliki véliki duhovnik. Drugega duhovnika nimamo, niti ga ne potrebujemo. Samo v Kristusu Jezusu imamo zadosti poguma, da pridemo neposredno »k prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala« (Pismo Hebrejcem 4,16).

English


Povratek na slovensko domačo stran
Kaj pomeni, da je Jezus naš véliki duhovnik?

Ugotovite, kako ...

Preživite večnost z Bogom



Sprejmite odpuščanje z Bogom