Vprašanje
Če je bil Jezus Bog, kako je lahko molil k Bogu? Ali je Jezus molil k sebi?
Odgovor
Da bi razumeli Jezusa kot Boga na zemlji, ki moli k svojemu Bogu Očetu v nebesih, se moramo zavedati, da sta imela večni Oče in večni Sin večen odnos, preden je Jezus prevzel človeško obliko ob utelešenju. Preberite Evangelij po Janezu 5,19–27, še zlasti vrstico 23, kjer Jezus uči, da je Oče poslal Sina (gl. tudi Evangelij po Janezu 15,10). Jezus ni postal Božji Sin ob utelešenju, ko je bil spočet v Marijinem telesu. Vedno je bil Božji Sin, od večnosti v preteklosti, je še vedno Božji Sin danes in bo vedno Božji Sin.
Izaija 9,5 nam pove, da je bilo rojeno dete in nam je bil dan sin. Jezus je bil vedno del troedinega Boga, skupaj s Svetim Duhom in z Očetom. Troedini Bog je vedno obstajal, Bog Oče, Bog Sin in Bog Duh, ne trije bogovi, ampak en Bog v treh osebah – troedini Bog. Jezus je učil, da sta on in njegov Oče eno (Evangelij po Janezu 10,30), kar pomeni, da sta z Očetom iz iste snovi in ontološko iz istega bistva. Oče, Sin in Duh so tri enakovredne osebe, ki obstajajo kot sovečni troedini Bog. Te tri osebe so imele, še imajo in bodo vedno imele enakovreden in sovečen odnos, čeprav imajo različne funkcionalne vloge. To je svetopisemski oz. ortodoksni pogled na troedino naravo Boga, ki priznava funkcijska podrejenost v troedinem Bogu, a zanika krivoverski pogled na ontološko podrejenost.
Ko je Jezus, večni Božji Sin, prevzel nase brezgrešno človeškost, je prevzel tudi podobo služabnika in se odpovedal svoji nebeški slavi (Pismo Filipljanom 2,5–11). Kot Bog-človek se je prostovoljno podredil in se izkustveno naučil poslušnosti (Pismo Hebrejcem 5,8) svojemu Očetu, ko ga je skušal hudič, ko so ga ljudje po krivem obtožili, ko ga je njegovo ljudstvo zavrglo in ko je bil na koncu križan. Ko je molil k svojemu nebeškemu Očetu, je prosil za moč (Evangelij po Janezu 11,41–42) in modrost (Evangelij po Marku 1,35; 6,46). Njegova molitev je kazala njegovo odvisnost od Očeta v njegovi človeškosti, da izpolni Očetov načrt odrešitve, kot kaže Kristusova velikoduhovniška molitev v Evangeliju po Janezu 17. Njegova molitev je pokazala, da je povsem podrejen Očetovi volji, ki je bila, da gre na križ in plača kazen (smrt) za to, ker smo mi prekršili Božjo postavo (Evangelij po Mateju 26,31–46). Ker smrt nima oblasti nad njim, je telesno vstal iz groba, pridobil odpuščanje in večno življenje za tiste, ki se pokesajo in odvrnejo od greha ter verujejo vanj kot svojega Odrešenika in Gospoda.
Nobene težave ni v tem, da je Bog Sin molil oz. se pogovarjal z Bogom Očetom. Kot smo že omenili, sta imela sovečen in enakovreden odnos, preden je Kristus postal človek. Ta odnos je prikazan v evangelijih, da lahko vidimo, kako je Božji Sin v svoji človeškosti izpolnil Očetovo voljo in tako kupil odpuščanje za njegove otroke (Evangelij po Janezu 6,38). Molitveno življenje je dalo Kristusu moč in osredotočenost na njegovo nenehno podrejenost nebeškemu Očetu. Posnemajmo Kristusov zgled molitve.
Jezus Kristus ni bil nič manj Bog na zemlji, ko je molil k svojemu Bogu Očetu v nebesih. Pokazal je, kako je celo v brezgrešni človeškosti močno molitveno življenje nepogrešljivo za izpolnjevanje Očetove volje. Jezusove molitve k Očetu so bile prikaz njegovega odnosa v okviru troedinega Boga. Njegova molitev je zgled za nas, da se moramo zanašati na Boga v molitvi za moč in modrost, ki ju potrebujemo. Ker je Jezus Kristus, Bog-človek, potreboval močno molitveno življenje, ga tudi kristjani danes.
English
Če je bil Jezus Bog, kako je lahko molil k Bogu? Ali je Jezus molil k sebi?
