Vprašanje
Ali je Jezus mit? Ali je Jezus le posnetek poganskih bogov ali drugih likov antičnih verstev?
Odgovor
Marsikdo je mnenja, da so novozavezna poročila o Jezusu le miti, izposojeni iz poganske folklore, na primer iz mitov o Ozirisu, Dionizu, Adonisu, Atisu in Mitru. Zgodbe teh mitov naj bi bile podobne novozavezni pripovedi o Jezusu Kristusu iz Nazareta. Avtor romana Da Vincijeva šifra Dan Brown piše, da v krščanstvu ni nič izvirnega.
Ali je v trditvah, da so si pisci evangelijev svojo snov črpali iz mitologije, kaj resnice? Če želimo to dognati, moramo 1) proučiti zgodovino, ki tiči za temi trditvami, 2) primerjati podobe teh lažnih bogov s podobo Kristusa, 3) pokazati na morebitne zmote v teh trditvah in 4) si ogledati dejstva, zaradi katerih so novozavezni evangeliji zanesljivi prikazi resničnega, zgodovinskega Jezus Kristusa.
Trditev, da je bil Jezus mit ali pretiravanje, izvira iz spisov liberalnih nemških teologov 19. stoletja. Ti so namreč trdili, da je Jezus v bistvu le posnetek priljubljenih bogov plodnosti, ki so umirali in spet vstajali od mrtvih, npr. mezopotamskega Dumuzija oz. Tamusa, sirskega Adonisa, maloazijskega Atisa in egipčanskega Hora. Poudariti velja, da akademiki tistega časa nobene izmed knjig, v katerih so avtorji predstavljali take teorije, niso jemali resno. Takratni proučevalci so na primer raziskali trditev, da je Jezus nekakšen »recikliran« Tamus, in jo označili za povsem neutemeljeno. Tovrstne teorije so spet postale aktualne šele nedavno, in sicer zaradi vzpona interneta in z njim masovnega širjenja informacij iz nezanesljivih virov.
Naslednje, kar je treba raziskati, je vprašanje, ali v antičnih mitoloških bogovih res odseva lik Jezusa Kristusa. Pomislimo na film Zeitgeist, ki o egipčanskem bogu Horu trdi naslednje:
• Rodil se je 25. decembra ženski, ki je bila devica, z imenom Izida Marija.
• Njegov prihod je napovedala zvezda na Vzhodu.
• Novorojenega »odrešenika« so prišli počastit trije kralji.
• Pri dvanajstih letih je postal čudežni otrok učitelj.
• Pri tridesetih je bil »krščen« in je začel opravljati »službo«.
• Imel je dvanajst »učencev«.
• Bil je izdan.
• Bil je križan.
• Tri dni je bil pokopan.
• Po treh dneh je bil obujen.
A če natančno proučimo zapise o Horu, ugotovimo:
• Hora se je rodila Izidi; v zgodovini ni nobene omembe njenega domnevnega drugega imena, Marija. Poleg tega je Marija podomačena oblika imena Mirjam ali Miriam. Imena Marija v prvotnih svetopisemskih besedilih ni.
• Izida ni bila devica, ampak Ozirisova vdova; Hor je bil Ozirisov sin.
• Hor se je rodil meseca kojaka (oktobra/novembra), ne 25. decembra. Poleg tega v Svetem pismu ni natančnega podatka o tem, kdaj se je rodil Kristus.
• Ni zapisa o tem, da bi novorojenega Hora obiskali trije kralji. Sveto pismo ne omenja, da bi bili modri, ki so si prišli ogledat Kristusa, ravno trije.
• Hor ni nikakršen »odrešenik«, saj ni umrl za nikogar.v • Ni zapisov o tem, da bi bil Hor pri dvanajstih letih učitelj.
• Hor ni bil »krščen«. Edina zgodba o Horu, v kateri je omemba vode, je zgodba, v kateri Hora raztrgajo na kose, Izida pa nato poprosi boga krokodila, da bi te kose »polovil« iz vode.
• Hor ni opravljal nobene »službe«.
• Ni imel dvanajstih učencev. V zapisih o Horu je rečeno, da je imel dvanajst polbogov, ki so mu sledili, nekje pa je namig, da je imel 16 človeških privržencev in skupino kovačev, ki so šli z njim v bitko.
• Ni zapisa o tem, da bi Hora izdal prijatelj.
• Hor ni bil usmrčen s križanjem. O Horovi smrti je več zapisov, a v nobenem ni omenjeno križanje.
• Nikjer ni zapisano, da bi bil Hor pokopan tri dni.
• Nikjer ne zasledimo, da bi bil obujen. Ni zapisov o tem, da bi Hor prišel iz groba v telesu, v katerem je bil pokopan. Po nekaterih virih je Hora/Ozirisa obudila Izida, in postal naj bi gospodar podzemlja.
Med Horom in Jezusom je podobnosti malo ali nič.
Zagovorniki teorije, da je Jezus mitološki lik, Jezusa primerjajo tudi z bogom Mitrom. Vsi zgornji opisi Hora naj bi veljali tudi za Mitra (deviško rojstvo, smrt na križu, vstajenje po treh dneh itd.). Kaj pa v resnici pravi mit o Mitru?
• Ni se rodil ženski, ampak iz skale.
• Najprej se je bojeval s soncem, nato pa s prvobitnim bikom, in to naj bi bilo prvo stvarjenjsko dejanje. Mitra je bika ubil, mrtvi bik pa je postal nekakšno počelo človeštva.
• Mitrovo rojstvo so praznovali 25. decembra, skupaj z zimskim solsticijem.
• Ni omembe o tem, da bi bil Mitra velik učitelj.
• Ni omembe, da bi imel dvanajst učencev. Predstavo o učencih je morda navdihnil kamnit relief, na katerem je Mitra obdan z dvanajstimi astrološkimi znamenji.
• Mitra ni telesno vstal od mrtvih. Ko je končal svoje poslanstvo na zemlji, je bil živ in zdrav s kočijo odpeljan v nebesa. Zgodnji krščanski pisec Tertulijan je res pisal o tem, da pripadniki Mitrovega kulta uprizarjajo prizore vstajenja; a to se je dogajalo precej po novozaveznih časih. Če je torej kdo koga posnemal, je mitraizem posnemal krščanstvo, in ne obratno.
Podobnih primerov je še več (Krišna, Atis, Dioniz in drugi mitološki bogovi), a pri vseh nazadnje ugotovimo isto: da je zgodovinski Jezus, kakor je prikazan v Svetem pismu, povsem edinstven. Domnevne podobnosti med Jezusovo zgodbo in poganskimi miti so veliko preveč poudarjene. Miti o Horu, Mitru in drugih bogovih izvirajo iz obdobij pred nastankom krščanstva; zgodovinski zapisi o predkrščanskih verovanjih teh verstev so maloštevilni. Velika večina najzgodnejših zapisov o teh verstvih izvira iz 3. in 4. stol. n. št. Naivno bi bilo domnevati, da so verovanja v okviru teh religij (ki izhajajo iz časa pred krščanstvom in o katerih ni zapisov) enaka njihovim pokrščanskim verovanjem. Bolj logično bi bilo, da bi morebitne podobnosti med temi religijami in krščanstvom pripisali dejstvu, da so religije posnemale krščanske nauke o Jezusu.
Drugi vidik primerjave so logične zmote, ki jih je najti v trditvah, da si je krščanstvo snov izposojalo pri mističnih poganskih verovanjih. Oglejmo si zlasti dve: zmoto napačnega vzroka in terminološko zmoto.
Če je bilo nekaj pred nečim drugim, bi lahko kdo sklepal, da je tisto prvo povzročilo to drugo. To je zmota napačnega vzroka. Tudi če petelin zapoje vsako jutro pred sončnim zahodom, to seveda še ne pomeni, da petelin sončni zahod povzroči. Tudi če bi bile predkrščanske zgodbe o mitoloških bogovih zelo podobne poročilom o Kristusu (kar sicer ne drži), to še ne pomeni, da so te zgodbe povzročile, da je Jezus izmišljotina evangelistov. To bi bilo podobno, kot če bi trdili, da je televizijska nanizanka Zvezdne steze povzročila, da je Nasa zasnovala sistem raketoplana Space Shuttle.
Terminološka zmota pa pomeni, da besede opredelimo na novo, ker želimo s tem nekaj dokazati. Npr. v filmu Zeitgeist je rečeno, da je Hor »začel svojo službo«, pri čemer pa je beseda »služba« opredeljena na novo. Hor ni opravljal nobene službe, podobne Kristusovi. Zagovorniki teorije, da je med Mitro in Kristusom povezava, pravijo, da se je Mitrov kult začel s »krstom«. Je to res? Duhovniki v mitraizmu so novince postavili v jamo, nad jamo namestili bika in mu prerezali želodec, da se je na novinca ulila kri. Ta praksa ni v ničemer podobna krščanskemu krstu, pri katerem se človek potopi v vodo (kar predstavlja smrt Kristusa) in se nato spet dvigne (kar predstavlja Kristusovo vstajenje). Zagovorniki prepričanja o mitološkem Jezusu oba obreda poimenujejo z istim pojmom: krst.
S tem dospemo do naslednjega vidika: resničnost Nove zaveze. Nobeno drugo antično delo ni podprto s toliko dokaznega gradiva, ki bi potrjevalo njegovo verodostojnost, kot ravno Nova zaveza. Novo zavezo je napisalo več piscev (devet) kot vse druge dokumente tistega obdobja, bili so boljši pisci in živeli so v zgodnejšem času. Poleg tega zgodovinski viri pričujejo, da so šli ti pisci zaradi svojih prepričanj v smrt, pred tem pa vse do konca vztrajno zatrjevali, da je Jezus vstal od mrtvih. Sicer je mogoče, da kdo umre za laž, ki jo ima za resnico; nihče pa ne bi šel v smrt za laž, ki bi jo tudi sam imel za laž. Pomislite: če bi vam grozila usmrtitev s križanjem, kar naj bi po izročilu doletelo apostola Petra, in bi bilo edino, kar bi vas rešilo, zanikanje oz. preklic laži, ki ste jo namerno širili – kaj bi storili?
Zgodovina je tudi pokazala, da morata preteči najmanj dve generaciji, preden lahko mit postane zaznan kot zgodovinsko dejstvo. In sicer zato, ker očividci dogodka nekaj časa še živijo in lahko napačne trditve o domnevnem dogodku in mitske olepšave ovržejo. Vsi evangeliji Nove zaveze so nastali za časa življenja očividcev; Pavel je nekatera pisma napisal celo že leta 50 n. št. V Prvem pismu Korinčanom 15,6 npr. celo naravnost pravi, da še vedno živijo očividci, ki bi lahko potrdili verodostojnost njegovega pričevanja.
Nova zaveza tudi potrjuje, da v prvem stoletju Jezusa niso zamenjevali z nobenim drugim bogom. Ko je Pavel pridigal v Atenah, so predstavniki takratne intelektualne elite rekli: »›Verjetno je glasník kakih tujih božanstev.‹ Oznanjal je namreč evangelij o Jezusu in o vstajenju. Vzeli so ga s sabo in odpeljali na Areopag ter vprašali: ›Ali bi lahko izvedeli, kakšen je ta novi nauk, ki ga oznanjaš? To, kar prinašaš, zveni nekam čudno našim ušesom. Zato bi radi spoznali, kaj to pomeni.‹« (Apostolska dela 17,18–20) Če bi Pavel samo »recikliral« zgodbe o drugih bogovih, Atenci ne bi rekli, da je njegov nauk nov in čuden. In če bi bilo v prvem stoletju res toliko bogov, ki so umirali in vstajali od mrtvih, bi Atenci o Pavlovi pridigi o umrlem in vstalem Jezusu gotovo pripomnili: »Aha, se pravi tako kot Hor in Mitra?«
Sklenemo torej lahko, da prepričanje, češ da je Jezus posnetek mitoloških bogov – prepričanje avtorjev, ki v takratnih akademskih krogih niso bili priznani – vključuje logične zmote in se ne more primerjati z novozaveznimi evangeliji, ki uspešno prestajajo že 2000 let intenzivnega preiskovanja. Domnevne vzporednice med Jezusom in drugimi bogovi se izkažejo za neutemeljene, če raziščemo prvotne mite. Teorija o Jezusu kot mitu temelji na selektivnih opisih, na novo opredeljenih besedah in zmotnih domnevah.
Jezus Kristus je v zgodovini brez primere in njegov glas se dviguje nad vse lažne bogove, ko zastavlja tisto najpomembnejše vprašanje – vprašanje, ki bo v končni fazi odločilo o človekovi poslednji usodi: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« (Evangelij po Mateju 16,15)
English
Ali je Jezus mit? Ali je Jezus le posnetek poganskih bogov ali drugih likov antičnih verstev?
