Ali je Jezus mit? Ali je Jezus samo kopija poganskih bogov starih religij?


Vprašanje: Ali je Jezus mit? Ali je Jezus samo kopija poganskih bogov starih religij?

Odgovor:
Nekateri ljudje trdijo, da so zapisi o Jezusu, ki so napisani v Novi zavezi, samo miti, izposojeni iz poganske folklore, tako kot zgodbe o Ozirisu, Dioniziju, Adonisu, Atisu in Mitri. Trdijo, da so ti miti v bistvu enaka zgodba kot novozavezna pripoved o Jezusu Kristusu iz Nazareta. Kot trdi Dan Brown v Da Vincijevi šifri: »Nič v krščanstvu ni izvirnega.«

Da bi preizkusili trditev, da so si pisci evangelijev sposojali iz mitologije, moramo (1) odkriti zgodovino izza teh trditev, (2) preiskati dejanske upodobitve lažnih bogov, ki jih primerjajo s Kristusom, (3) odkriti morebitne logične zmote, ki so bile storjene, in (4) pogledati, zakaj so novozavezni evangeliji zaupanja vredni prikazi resničnega in zgodovinskega Jezusa Kristusa.

Trditev, da je Jezus mit ali pretiravanje, izhaja iz pisanj liberalnih nemških teologov v 19. stoletju. V bistvu so rekli, da Jezus ni nič več kot kopija umirajočih in vstajajočih bogov plodnosti v različnih starih poganskih kulturah – Tamuz v Mezopotamiji, Adonis v Siriji, Atis v Mali Aziji in Horus v Egiptu. Treba je upoštevati dejstvo, da nobene teh knjig, ki so vsebovale te teorije, akademiki tistega časa niso resno jemali. Trditev, da je Jezus »recikliran« Tamuz, na primer, so preiskali sodobni učenjaki in odločili, da je popolnoma neosnovana. Šele pred kratkim so začeli to ponovno trditi, predvsem zaradi razmaha interneta in masovne distribucije informacij iz nezanesljivih virov.

To nas vodi k naslednjemu področju preiskave – ali mitološki bogovi iz starih časov resnično odsevajo osebo Jezusa Kristusa? Na primer, film Zeitgeist trdi naslednje o egipčanskem bogu Horusu (ali Horu):
• Rodil se je 25. decembra iz device, Izide Marije.
• Zvezda na vzhodu je napovedala njegov prihod.
• Trije kralji so prišli občudovat novorojenega »odrešenika«.
• Učil je kot čudežni otrok v starosti 12 let.
• Ko je bil star 30 let, je bil »krščen« in je začel svojo »duhovniško službo«.
• Horus je imel dvanajst »učencev«.
• Horusa so izdali.
• Bil je križan.
• Tri dni je bil pokopan.
• Po treh dneh je vstal.

Vendar če natančno preiščemo dejanska pisanja o Horusu, ugotovimo:

• Horus se je rodil Izidi; ni zgodovinske omembe, da ji je bilo ime »Marija«. Poleg tega je »Marija« evropska oblika njenega judovskega imena, Miryam ali Miriam. »Marija« se sploh ni uporabljala v izvirnih besedilih Svetega pisma.

• Izida ni bila devica; bila je Ozirisova vdova in je spočela Horusa z Ozirisom.

• Horus se je rodil v mesecu Khoiak (oktober/november), ne 25. decembra. Poleg tega Sveto pismo nikjer ne omenja Kristusovega dejanskega dneva rojstva.

• Nikjer ni zapisano, da so trije kralji obiskali Horusa ob rojstvu. Sveto pismo nikoli ne navede dejanskega števila modrih, ki so prišli pogledat Kristusa.

• Horus nikakor ni »odrešenik«; ni umrl za nikogar.

• Ni zapisov o tem, da bi bil Horus učitelj v starosti dvanajst let.

• Horus ni bil »krščen«. Edini zapis o Horusu, ki vključuje vodo, opisuje, da je bil Horus raztrgan na kose in da je Izida prosila krokodiljega boga, naj ga prinese iz vode.

• Horus ni imel posebne »duhovniške službe«.

• Horus ni imel 12 učencev. Po zapisih o Horusu je imel štiri polbogove, ki so mu sledili. Obstaja nekaj navedb o 16 človeških sledilcih in neznanem številu kovačev, ki so šli v boj z njim.

• Ni zapisa, da bi Horusa izdal prijatelj.

• Horus ni umrl s križanjem. Obstajajo različni zapisi o Horusovi smrti, a nobeden ne vključuje križanja.

• Ni zapisa o tem, da bi bil Horus tri dni pokopan.

• Horus ni vstal od mrtvih. Ni zapisa o tem, da bi Horus vstal iz groba s telesom, s katerim je šel vanj. Nekateri zapisi pravijo, da je Horusa/Ozirisa obudila Izida in da je potem postal gospodar podzemlja.

Če primerjamo Jezusa in Horusa, vidimo, da je le malo, če sploh kaj podobnosti med njima.

Jezusa prav tako primerjajo z Mitro tisti, ki trdijo, da je Jezus Kristus mit. Vse zgornje opise Horusa pripisujejo Mitri (npr. rojen od device, križan, vstal čez tri dni itd.). A kaj dejansko pravi mit o Mitri?

• Rodil se je iz trdne skale, ne iz ženske.

• Najprej se je boril s soncem, potem s primitivnim bikom, domnevno kot prvo dejanje stvarjenja. Mitra je ubil bika, ki je potem postal tla za življenje človeške rase.

• Mitrino rojstvo se je proslavljalo 25. decembra skupaj z zimskim solsticijem.

• Nikjer ni omenjeno, da je bil velik učitelj.

• Nikjer ni omenjeno, da bi imel Mitra 12 učencev. Ideja, da je imel Mitra 12 učencev, morda izhaja iz slike, na kateri je Mitra obkrožen z dvanajstimi znamenji zodiaka.

• Mitra ni imel telesnega vstajenja. Pač pa je bil Mitra, ko je dokončal svoje zemeljsko poslanstvo, odnesen v raj v kočiji, živ in zdrav. Zgodnji krščanski pisec Tertulijan piše, da so mitraistični okultisti izvajali prizore vstajenja. To se je zgodilo veliko kasneje, kot so bile napisane novozavezne kanonske knjige. Če je prišlo do posnemanja, je torej mitraizem kopiral krščanstvo.

Navedemo lahko še več primerov o Krišni, Atisu, Dioniziju in drugih mitoloških bogovih, a rezultat je enak. Navsezadnje je zgodovinski Jezus, ki je prikazan v Svetem pismu, edinstven. Domnevne podobnosti Jezusove zgodbe poganskim mitom so močno pretirane. Poleg tega pa, čeprav se zgodbe o Horusu, Mitri in drugih bogov odvijajo pred krščanstvom, obstaja zelo malo zgodovinskih zapisov o predkrščanskih prepričanjih teh religij. Velika večina najzgodnejših pisanj teh religij izhaja iz tretjega in četrtega stoletja po Kr. Naivno je predpostavljati, da so bila predkrščanska prepričanja teh religij (o katerih ni zapisov) enaka njihovim postkrščanskim prepričanjem. Bolj logično je pripisati podobnosti med temi religijami in krščanstvom temu, da so one kopirale krščansko učenje o Jezusu.

To nas vodi k naslednjemu področju, ki ga moramo pregledati: logične zablode, ki so jih zagrešili tisti, ki so trdili, da si je krščanstvo izposojalo iz poganskih skrivnostnih religij. Pogledali si bomo še zlasti dve zablodi: zablodo o lažnem vzroku stvari in terminološko zablodo.

Če je ena stvar pred drugo, nekateri sklepajo, da je morala prva stvar povzročiti drugo. To je zabloda o lažnem vzroku. Petelin morda kikirika vsako jutro pred sončnim vzhodom, ampak to ne pomeni, da petelin povzroči, da sonce vzide. Tudi če so bili predkrščanski zapisi o mitoloških bogovih močno podobni Kristusu (vendar niso), to ne pomeni, da so povzročili, da so si pisci evangelijev izmislili lažnega Jezusa. Če bi to trdili, bi bilo podobno, kot če bi rekli, da je ameriška TV serija Zvezdne steze (Star Trek) povzročila Nasin program vesoljskih plovil.

Do terminološke zablode pride, ko so besede na novo definirane, da bi dokazali poanto. Na primer, film Zeitgeist pravi, da je Horus »začel svojo duhovniško službo«, a besedno zvezo »duhovniška služba« so na novo definirali. Horus ni imel dejanske »duhovniške službe« – ničesar, kar bi bilo podobno Kristusovi duhovniški službi. Tisti, ki trdijo, da obstaja povezava med Mitro in Jezusom, govorijo o »krstu«, ki je vpeljal spreobrnjence v Mitrin kult, ampak kaj je bilo dejansko to? Mitrini duhovniki so postavili novince v jamo, nad njo so obesili bika, mu razparali trebuh in prelili novince s krvjo. Takšno dejanje ni v ničemer podobno krščanskemu krstu – osebi, ki se potopi pod vodo (kar simbolizira smrt grešnika v enosti s Kristusovo smrtjo) in se potem dvigne iz vode (kar simbolizira novo življenje svetega v enosti s Kristusovim vstajenjem). Zagovorniki mitološkega Jezusa zmotno uporabljajo isti izraz »krst«, s katerim opišejo oba obreda v upanju, da ju bodo povezali.

To nas pripelje do teme resničnosti oz. verodostojnosti Nove zaveze. Nobena druga antična literatura nima več dokazov za svojo zgodovinsko verodostojnost kot Nova zaveza. Nova zaveza ima več piscev (devet), več zanesljivih piscev in zgodnejših piscev kot kateri koli drugi obstoječi dokument iz tistega obdobja. Poleg tega zgodovina pričuje, da so ti pisci umrli s trditvijo, da je Jezus vstal od mrtvih. Čeprav bi nekateri morda umrli za laž, za katero mislijo, da je resnična, ne bi nihče umrl za laž, za katero bi vedel, da je neresnična. Pomislite – če bi vam grozilo križanje, kot pravi izročilo, da se je zgodilo apostolu Petru, in bi za rešitev svojega življenja morali samo zanikati laž, ki ste jo zavestno izrekli, kaj bi storili?

Poleg tega je zgodovina pokazala, da morata miniti vsaj dve generaciji, preden lahko mit vstopi v zgodovinski zapis. Dokler obstajajo očividci dogodka, se lahko zmote ovržejo in mitski okraski odkrijejo. Vsi evangeliji v Novi zavezi so bili napisani v času življenja očividcev. Nekatera Pavlova pisma so bila napisana že v l. 45 do 50 po Kr. – manj kot dvajset let po dogodkih. Zato neposredno nagovarja sodobne očividce, naj potrdijo njegovo pričevanje (Prvo pismo Korinčanom 15,6).

Nova zaveza potrjuje dejstvo, da v prvem stoletju Jezusa niso zamenjali za kateregakoli drugega boga. Ko je Pavel oznanjal v Atenah, so elitni misleci mesta rekli: »›Verjetno je glasník kakih tujih božanstev.‹ Oznanjal je namreč evangelij o Jezusu in o vstajenju. Vzeli so ga s sabo in odpeljali na Areopag ter vprašali: ›Ali bi lahko izvedeli, kakšen je ta novi nauk, ki ga oznanjaš? To, kar prinašaš, zveni nekam čudno našim ušesom. Zato bi radi spoznali, kaj to pomeni‹« (Apostolska dela 17,18–20). Jasno je, da če bi Pavel samo ponavljal zgodbe o drugih bogovih, Atenci ne bi omenjali njegovega nauka kot »novega« in »čudnega«. Če bi bila vera v bogove, ki umirajo in vstajajo od mrtvih, pogosta v prvem stoletju, zakaj niso, ko je Pavel oznanjal Jezusa, ki je vstal od mrtvih, epikurejci in stoiki pripomnili: »Ah, tako kot Horus in Mitra«?

Če zaključimo, trditev, da je Jezus kopija mitoloških bogov, ni verodostojna iz naslednjih razlogov. Izvira od piscev, katerih dela so akademiki diskreditirali. Vključuje logične zablode. Če jo primerjamo z novozaveznimi evangeliji, ki so prestali skoraj 2000 let natančnega preiskovanja, se izkaže za neosnovano. Domnevne vzporednice med Jezusom in drugimi bogovi izginejo, ko pregledamo izvirne mite. Teorija, da je Jezus mit, se zanaša na selektivne, okrasne opise, na novo definirane besede, dvoumno izražanje in lažne predpostavke logičnih zablod.

Jezus Kristus je edinstven v zgodovini. Njegov glas se dviguje nad vse glasove lažnih bogov in postavlja vprašanje, ki odkriva človekovo večno usodo: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« (Evangelij po Mateju 16,13–16).

English


Povratek na slovensko domačo stran
Ali je Jezus mit? Ali je Jezus samo kopija poganskih bogov starih religij?

Ugotovite, kako ...

Preživite večnost z Bogom



Sprejmite odpuščanje z Bogom