Ali je bil Jezus kdaj jezen?


Vprašanje: Ali je bil Jezus kdaj jezen?

Odgovor:
Ko je Jezus očistil tempelj menjalcev denarja in prodajalcev živali, je pokazal sveto jezo (Evangelij po Mateju 21,12–13; Evangelij po Marku 11,15–18; Evangelij po Luku 19,45–46; Evangelij po Janezu 2,13–22). Ravnal je »z gorečnostjo« za Božjo hišo (Evangelij po Janezu 2,17). Njegova jeza je bila čista in popolnoma upravičena, saj je izvirala iz skrbi za Božjo svetost in pristno čaščenje. Ker sta bili ti na kocki, je Jezus hitro in odločno ukrepal. Jezus je še enkrat pokazal jezo v shodnici v Kafarnaumu. Ko farizeji niso hoteli odgovoriti na Jezusova vprašanja, jih je »jezno … premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src …« (Evangelij po Marku 3,5).

Mnogokrat mislimo na jezo kot na sebično, uničevalno čustvo, ki bi ga morali v celoti izkoreniniti iz svojega življenja. Vendar dejstvo, da se je Jezus včasih razjezil, kaže, da jeza sama kot čustvo ni negativna. To se kaže še drugje v Novi zavezi. Pismo Efežanom 4,26 nam pravi: »Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo.« Zapoved ni, naj se »izogibamo jezi« (ali jo potlačimo ali prezremo), ampak naj z njo ustrezno ravnamo, in sicer pravočasno. Upoštevati moramo naslednja dejstva o Jezusovem prikazu jeze:

1) Njegova jeza je imela ustrezno motivacijo. Z drugimi besedami, jezen je bil iz pravih razlogov, namreč zaradi Božje slave in časti. Jezusova jeza ni izhajala iz malenkostnih prepirov ali osebnih žalitev proti njemu. V tej jezi ni bilo sebičnosti.

2) Njegova jeza je imela pravi fokus. Ni bil jezen na Boga zaradi svojih okoliščin. Njegova jeza je bila usmerjena v grešno obnašanje in resnično krivičnost, ki je žalitev Boga.

3) Njegova jeza je imela ustrezen dodatek. Evangelij po Marku 3,5 pravi, da je njegovo jezo spremljala žalost nad zakrknjenostjo src farizejev. Jezusova jeza je izvirala iz farizejskega očitnega, hinavskega zavračanja Boga v njihovi sredini. Sovražil je, kaj je iz njih naredil greh: Božje sovražnike.

4) Njegova jeza je bila ustrezno obvladovana. Jezus ni bil nikoli brez obvladovanja, celo v svojem srdu ne. Tempeljskim voditeljem ni bilo všeč njegovo očiščenje templja (Evangelij po Marku 11,18; Evangelij po Luku 19,47; Evangelij po Janezu 2,18), vendar ni storil ničesar grešnega. Njegov obseg in metoda očiščenja templja sta bila v pravem sorazmerju. Nadzoroval je svoja čustva; njegova čustva niso nadzirala njega.

5) Njegova jeza je imela primerno trajanje. Ni dovolil, da bi se njegova jeza spremenila v zagrenjenost. Ni gojil zamere niti se ni nesorazmerno razburil. Primerno se je odzval na vsako situacijo in pravočasno opravil z jezo.

6) Njegova jeza je imela primeren rezultat. Jezusova jeza je imela neizogibno posledico pobožnega dejanja. Jezusova jeza, tako kot vsa njegova čustva, so bila pod nadzorom Božje besede; tako je Jezusov odziv izpolnil Božjo voljo.

Ko se razjezimo, imamo prepogosto napačne motive, pomanjkljiv nadzor in napačen fokus. Običajno nam spodleti na enem izmed zgornjih področij. To je človeška jeza, za katero nam je rečeno: »… mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo, kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti« (Jakobovo pismo 1,19–20). Jezus ni pokazal človeške jeze, ampak popolno in pravično Božje ogorčenje.

English


Povratek na slovensko domačo stran
Ali je bil Jezus kdaj jezen?

Ugotovite, kako ...

Preživite večnost z Bogom



Sprejmite odpuščanje z Bogom