Kaj pomeni, da je človek ustvarjen po Božji podobi, kot njegova podobnost (Prva Mojzesova knjiga 1,26–27)?



Vprašanje: Kaj pomeni, da je človek ustvarjen po Božji podobi, kot njegova podobnost (Prva Mojzesova knjiga 1,26–27)?

Odgovor:
Zadnji dan stvarjenja je Bog rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost!« (Prva Mojzesova knjiga 1,26). Bog je dokončal svoje delo stvarjenja s človekom kot vrhuncem stvarstva. Bog je izoblikoval Adama iz zemeljskega prahu in mu dal življenje, tako da je vanj dahnil svoj dih (Prva Mojzesova knjiga 2,7). Zaradi tega je človek edinstven med vsem Božjim stvarstvom, saj je duša, ki ima snovno telo in nesnovnega duha.

Da smo bili ustvarjeni po Božji »podobi« ali kot njegova »podobnost« pomeni, najpreprosteje povedano, da smo bili ustvarjeni, da bi odražali Boga, imeli odnos z njim in ga predstavljali. Adam ni bil podoben Bogu v smislu, da bi bil Bog iz mesa in krvi. Sveto pismo pravi: »Bog je duh« (Evangelij po Janezu 4,24) in zato obstaja brez telesa. Vendar je Adamovo telo odražalo Božje življenje v tem, da je bilo ustvarjeno v popolnem zdravju in ni bilo podvrženo smrti.

Božja podoba (latinsko: imago dei) se nanaša na nesnovni del človeštva. Razlikuje ljudi od živalskega sveta. Opremlja nas, da kot Božji predstavniki gospodujemo nad zemljo (Prva Mojzesova knjiga 1,28). Omogoča nam, da se pogovarjamo s svojim Stvarnikom in smo v odnosu z njim. Gre za duševno, moralno, družbeno in duhovno podobnost.

Duševno je bil človek ustvarjen kot racionalna sila s svobodno voljo. Z drugimi besedami, ljudje imamo sposobnost razsojanja in izbiranja. To je odraz Božjega razuma in svobode. Ko nekdo izumi stroj, napiše knjigo, naslika krajino, uživa v simfoniji, izračuna vsoto ali poimenuje hišnega ljubljenčka, ponazarja dejstvo, da smo ustvarjeni po Božji podobi.

Moralno je bil človek ustvarjen v pravičnosti in popolni nedolžnosti, odraz Božje svetosti. Bog je videl vse, kar je ustvaril (vključno s človekom), in to imenoval »zelo dobro« (Prva Mojzesova knjiga 1,31). Naša vest ali »moralni kompas« je ostanek tega izvirnega stanja. Kadar kdo napiše zakon, se odvrne od hudega, pohvali lepo vedenje ali se počuti krivega, potrjuje dejstvo, da smo ustvarjeni po Božji podobi.

Družbeno je bil človek ustvarjen za skupnost. To odraža Božjo troedino naravo in njegovo ljubezen. V edenskem vrtu je bil prvoten odnos človeka z Bogom (Prva Mojzesova knjiga 3,8 nam kaže strt odnos z Bogom). Bog je ustvaril prvo žensko, ker: »Ni dobro za človeka, da je sam« (Druga Mojzesova knjiga 2,18). Ko se kdo poroči, dobi prijatelja, objame otroka ali gre v cerkev, ponazarja dejstvo, da smo ustvarjeni po Božji podobi.

Del tega, da smo ustvarjeni po Božji podobi, je, da je imel Adam sposobnost, da se svobodno odloči, da bo duhovno ubogal Boga. Čeprav jima je bila dana pravična narava, sta se Adam in Eva slabo odločila, da se bosta uprla svojemu Stvarniku. S tem sta omadeževala Božjo podobo v sebi in prenesla to poškodovano in grešno podobnost na vse svoje potomce (Pismo Rimljanom 5,12). Danes še vedno nosimo Božjo podobo (Jakobovo pismo 3,9), vendar je njegovo podobo v nas popačil greh. Naš greh nas je naredil duhovno mrtve (Prva Mojzesova knjiga 2,17). Ne moremo biti v odnosu z Bogom, če nimamo njegove milosti in usmiljenja v obnovi (Pismo Rimljanom 5,17; 6,23; Pismo Efežanom 2,1.5; 4,8; Pismo Kološanom 2,13; Prvo Janezovo pismo 3,14). Naša volja je v duhovnem suženjstvu grehu (Evangelij po Janezu 8,34; Drugo Petrovo pismo 2,19). Nezmožni smo se odločiti za pravičnost brez Božjega aktivnega dela posvečevanja v nas (Pismo Rimljanom 6,17–18; Jakobovo pismo 1,12–18). Duševno, moralno, družbeno, telesno in duhovno kažemo posledico greha – smrt.

Dobra novica je, da ko Bog odkupi posameznika, začne obnavljati izvorno Božjo podobo, ustvarja »novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice« (Pismo Efežanom 4,24). Ta odkupitev od greha, ki nas ločuje od Boga, je na voljo samo po Božji milosti v veri samo v Jezusa Kristusa kot našega Gospoda in Odrešenika (Pismo Efežanom 2,8–9). Po Kristusu smo ustvarjeni kot večno nove stvaritve in se obnavljamo v podobnosti Bogu (Drugo pismo Korinčanom 5,17).



Povratek na slovensko domačo stran



Kaj pomeni, da je človek ustvarjen po Božji podobi, kot njegova podobnost (Prva Mojzesova knjiga 1,26–27)?