Vprašanje
Katera so različna Božja imena in kaj pomenijo?
Odgovor
Vsako izmed mnogih Božjih imen opisuje drug vidik njegovega večplastnega značaja. V nadaljevanju je nekaj najbolj znanih Božjih imen v Svetem pismu:
EL, ELOAH: »mogočen, močan, pomemben Bog« (Prva Mojzesova knjiga 7,1; Izaija 9,6) – etimološko El pomeni »moč« kot v »V moji moči je, da bi z vami ravnal hudo« (Prva Mojzesova knjiga 31,29). El se povezuje z drugimi lastnostmi, kot so poštenost (Četrta Mojzesova 23,19), ljubosumnost (Peta Mojzesova knjiga 5,9) in usmiljenje (Nehemija 9,31), a v središču ostane ključna ideja moči.
ELOHIM: »Bog Stvarnik, mogočen in močan« (Prva Mojzesova knjiga 17,7; Jeremija 31,33) – množina od Eloah, kar zahteva doktrino troedinega Boga. Iz prvega stavka v Svetem pismu je očitna presežna narava Božje moči, ko Bog (Elohim) spregovori in svet začne obstajati (Prva Mojzesova knjiga 1,1).
EL ŠADAJ: »Bog vsemogočni,« »Močni Jakobov« (Prva Mojzesova knjiga 49,24; Psalm 132,2.5) – govori o Božji največji moči nad vsem.
ADONAJ: »Gospod« (Prva Mojzesova knjiga 15,2; Sodniki 6,15) – uporablja se namesto imena Jahve, ki ga imajo Judje za preveč svetega, da bi ga izgovarjali grešni ljudje. V Stari zavezi se JHVH uporablja pogosteje, ko se Bog ukvarja s svojim ljudstvom, medtem ko se Adonaj uporablja pogosteje, ko se ukvarja s pogani.
JHVH / JAHVE / JEHOVA: »GOSPOD« (Peta Mojzesova knjiga 6,4; Daniel 9,14) – to ime, ki je naredilo zavezo in jo ohranja, je, strogo rečeno, edino pravo ime za Boga. V nekaterih Svetih pismih se prevaja kot »GOSPOD« (z velikimi črkami), da se razlikuje od imena Adonaj, »Gospod«. Božje zavezno ime se prvič spregovori Mojzesu: »Jaz sem, ki sem« (Druga Mojzesova knjiga 3,14). To ime specificira neposrednost, prisotnost. Jahve je prisoten, dostopen, blizu tistim, ki ga kličejo za odrešitev (Psalm 107,13), odpuščanje (Psalm 25,11) in vodenje (Psalm 31,4).
JAHVE-JIREH: »Gospod bo preskrbel« (Prva Mojzesova knjiga 22,14) – ime, ki ga je ovekovečil Abraham, ko je Bog preskrbel ovna za žrtev namesto Izaka.
JAHVE-RAFA: »Gospod, ki zdravi« (Druga Mojzesova knjiga 15,26) – »Jaz sem GOSPOD, tvoj zdravnik« za telo in dušo, tako da varuje pred boleznimi, jih zdravi in oprosti prestopke.
JAHVE-NISI: »Gospod je moj prapor« (Druga Mojzesova knjiga 17,15), kjer se prapor razume kot zbirno mesto. To ime je spomin na zmago v puščavi nad Amalečani v Drugi Mojzesovi knjigi 17.
JAHVE-MEKADEŠ: »Gospod, ki posvečuje, dela sveto« (Tretja Mojzesova knjiga 20,8; Ezekiel 37,28) – Bog jasno pove, da lahko samo on, ne postava, očisti svoje ljudstvo in ga naredi svetega.
JAHVE-ŠALOM: »Gospod je naš mir« (Sodniki 6,24) – ime, ki ga je Gideon dal oltarju, ki ga je postavil, potem ko mu je Gospodov angel zagotovil, da ne bo umrl, čeprav je bil prej prepričan, da bo, ker ga je videl.
JAHVE-ELOHIM: »GOSPOD Bog« (Prva Mojzesova knjiga 2,4; Psalm 59,6) – kombinacija Božjega edinstvenega, zaveznega in osebnega imena Jahve s splošnim imenom »Gospod«, ki kaže, da je istočasno osebni Bog, ki vlada nad Izraelom, in univerzalni Bog, ki vlada nad vsem.
JAHVE-SIDKENU: »Gospod, naša pravičnost« (Jeremija 33,16) – Tako kot pri imenu Jahve-Mekadeš je Bog edini, ki daje pravičnost človeku. To naredi dokončno v osebi svojega Sina, Jezusa Kristusa, ki je postal greh za Božje ljudstvo, »da bi mi postali Božja pravičnost v njem« (Drugo pismo Korinčanom 5,21).
JAHVE-ROI: »Gospod je naš pastir« (Psalm 23,1) – Ko je David premišljeval o svojem odnosu kot pastir do svojih ovac, je spoznal, da je to točno tak odnos, kot ga ima Bog z njim. Zato pravi: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka« (Psalm 23,1).
JAHVE-ŠAMA: »Gospod je tam« (Ezekiel 48,35) – ime, pripisano Jeruzalemu in njegovemu templju, ki kaže, da se je Gospodovo veličastvo, ki je nekoč odšlo (Ezekiel 8–11), vrnilo (Ezekiel 44,1–4).
JAHVE-SEBAOT: »Gospod nad vojskami« (Izaija 1,24; Psalm 46,7) – vojske pomeni ›horde‹, tako angelov kot ljudi. On je Gospod nad vojskami nebes in prebivalcev na zemlji, Judov in poganov, bogatih in revnih, gospodarjev in sužnjev. Ime izraža veličastvo, moč in oblast Boga in kaže, da lahko doseže, za kar se odloči.
EL ELION: »Najvišji« (Peta Mojzesova knjiga 26,19) – izhaja iz hebrejskega korena za »iti gor« ali »dvigniti se«. Pomeni tega, ki je res najvišji. El Elion označuje poveličanost in govori o absolutni pravici do gospostva.
EL ROI: »Bog, ki vidi« (Prva Mojzesova knjiga 16,13) – ime, ki ga je Bogu pripisala Hagara, ko je bila sama in obupana v puščavi, potem ko jo je Sara nagnala (Prva Mojzesova knjiga 16,1–14). Ko je Hagara srečala Gospodovega angela, je spoznala, da je videla samega Boga v teofaniji (prikazu Boga) v podobi angela. Spoznala je tudi, da jo je El Roi videl v njeni stiski, in je pričevala, da je on Bog, ki živi in vidi vse.
EL-OLAM: »Večni Bog« (Psalm 90,1–3) – Bog je brez začetka ali konca, brez vseh časovnih omejitev in v sebi vsebuje sam vzrok časa. »Od vekov in na veke si ti Bog.«
EL-GIBOR: »Mogočni Bog« (Izaija 9,6) – ime, ki opisuje Mesija, Kristusa Jezusa, v tem preroškem delu Izaija. Kot močan in mogočen bojevnik bo Mesija, mogočni Bog, dosegel uničenje Božjih sovražnikov in vladal z železno palico (Razodetje 19,15).
English
Katera so različna Božja imena in kaj pomenijo?
