Vprašanje
Kaj pomeni, da je Bog vseprisoten (vsenavzoč)?
Odgovor
Vseprisotnost pomeni, da je Bog vselej navzoč vsepovsod. Prepričanje, da je Bog vseprisoten, srečamo v številnih religijah. Toda le judaizem in krščanstvo pravilno razumeta Božjo navzočnost: da namreč ta vključuje njegovo transcendentnost in imanentnost. Bog je drugo kot stvarstvo in je od stvarstva ločen; hkrati pa je vseprežemajoče prisoten vsepovsod v stvarstvu. Bog ni vpet, »potopljen« v stvarstvo; ni eno s stvarstvom. To bi bilo zmotno prepričanje, ki ga imenujemo panteizem. Pač pa je v stvarstvu prisoten vselej in povsod.
Božja navzočnost je nenehno vsepovsod v stvarstvu, čeprav se Bog ne razodeva vsem ljudem vsepovsod na enak način. Večino časa sicer Božja navzočnost ni posebej vidna, je pa Bog večkrat dramatično razkril svojo aktivno navzočnost pri zgodovinskih dogodkih (primera tega sta izhod iz Egipta in učlovečenje). Sveto pismo razodeva, da posamezniki lahko zaznajo Božjo navzočnost (Psalm 46,2.12; Izaija 57,15); vendar se Bog zaveda vsakogar vsepovsod in se z njim/njo ukvarja (Psalm 33,13–15). Ker je Bog navzoč v vsem času in prostoru, ni časovno ali fizično omejen na noben prostor ali čas. Bog prežema vse, kar je. Niti delca atoma ni, ki bi bil tako majhen, da bi se izmaknil Božjemu nadzoru, niti galaksije, ki bi bila tako velika, da je Bog ne bi mogel zaobjeti.
Bog aktivno posega v zgodovinske dogodke in tako pretehtano vodi človekovo početje (Psalm 47; Druga kroniška knjiga 20,37; Daniel 5). Božje izvoljeno ljudstvo se globoko zaveda Božje prisotnosti in jo doživlja na poseben način, ko ga Bog odrešuje in ohranja (Psalm 46). Kot tak je Bog vrhovno navzoč v osebi svojega Sina, Gospoda Jezusa Kristusa (Evangelij po Janezu 1,1–2; 10,30; Pismo Hebrejcem 1,3). Bog Sveti Duh prebiva v vseh odkupljenih in je torej intimno navzoč v univerzalni cerkvi po vsej zemlji (Ezekiel 36,27; Pismo Rimljanom 8,9; Prvo pismo Korinčanom 3,16; 6,19; Drugo pismo Korinčanom 6,16; Pismo Galačanom 4,6; Evangelij po Janezu 16,5–15; Prvo Janezovo pismo 2,27; 3,24).
Omejitve človeškega uma imajo lahko za posledico nezmožnost, da bi celovito dojeli vse implikacije Božje vseprisotnosti, saj jo lahko zaznavamo kot paradoksalno. Eden teh navideznih paradoksov je navzočnost Boga v peklu, kraju ločenosti od Boga (Evangelij po Mateju 25,41; Drugo pismo Tesaloničanom 1,9). Kako je lahko Bog navzoč na kraju z ljudmi, ki so ločeni od njega? Hudobni v peklu nekako doživljajo njegovo večno jezo v navzočnosti Jagnjeta (Razodetje 14,10). Da je Bog navzoč na kraju, kamor so bili hudobni izgnani od njega, na prvi pogled zveni paradoksalno. Toda ta paradoks lahko razložimo z dejstvom, da je Bog lahko navzoč – ker ima v njem vse svoj obstoj (Pismo Kološanom 1,17 – SSP, različica ›č‹ ) in ker z besedo svoje moči nosi vse (Pismo Hebrejcem 1,3) – ni pa povsod zato, da bi blagoslavljal (Evangelij po Mateju 10,28). Če pozorno beremo Sveto pismo, nam postane jasno, da ima kot bitje, ustvarjeno po Božji podobi, vsakdo oseben odnos z Bogom. Bog je bodisi naš Sodnik bodisi Odrešenik. Bog, ki je navzoč vsepovsod ob vsakem času, bo vselej prisoten v peklu kot Sodnik tistim, ki zavračajo Jezusa. Groza, ki bo doletela neskesane, sta Bog sam in njegova neizbežna večna navzočnost z njegovo jezo, uperjeno proti njim. Večna sodba pomeni izključenost iz bližine Boga kot vira vse blaženosti – ne pa tudi iz njegovega vseprisotnega gospostva. Bog je še vedno tam. Tam je v vsakršnem smislu – le da ne izraža ničesar drugega razen upravičene svete jeze.
Po drugi strani pa bo v nebesih prisoten na tak način, da bo izkazoval blagoslove, ki si jih tu niti predstavljati ne moremo. Bog bo tam in izkazoval bo najrazličnejše blagoslove, ljubezen, dobrotljivost – nikakor pa jeze. Dejstvo Božje vseprisotnosti – bodisi kot blagoslov bodisi kot sodba – bi nas moralo spominjati na to, da nikakor ne moremo ubežati temu, da nas Bog popolnoma in v celoti pozna (Psalm 139).
English
Kaj pomeni, da je Bog vseprisoten (vsenavzoč)?
