Vprašanje
Kaj pomeni, da je Bog vsemogočen?
Odgovor
Kot pri atributih vsevednost in vsenavzočnost tudi tu velja naslednje: ker je Bog neskončen in suveren, logično sledi, da je tudi vsemogočen. Bog ima vso moč nad vsem, ob vsakem času, na vse načine.
V knjigi Job 42,2 beremo: »Zdaj vem, da vse premoreš in ni ovire za noben tvoj sklep.« Tako je Job priznal Božjo vsemogočnost pri uresničevanju svojih načrtov. Bog je Mojzesa spomnil, da ima (Bog) vso moč izvršitve svojih načrtov glede Izraelcev: »GOSPOD pa je rekel Mojzesu: ›Je mar GOSPODOVA roka prekratka? Zdaj boš videl, ali se bo moja beseda zate uresničila ali ne.‹« (Četrta Mojzesova knjiga 11,23)
Božja vsemogočnost nikjer ne pride do izraza bolj kot pri stvarjenju. Bog je rekel: »Bodi ...« in tako se je zgodilo (Prva Mojzesova knjiga 1,3.6.9. itd.). Človek za ustvarjanje potrebuje orodje in materiale; Bog pa je samo spregovoril – in zgolj po moči svoje besede vse ustvaril iz nič (ex nihilo). »Z GOSPODOVO besedo so bila narejena nebesa, z dihom njegovih ust vsa njihova vojska.« (Psalm 33,6)
Božjo vsemogočnost vidimo tudi v njegovem ohranjanju stvarstva (Job 33,4; Apostolska dela 17,28; Pismo Kološanom 1,17). Vse življenje na zemlji bi propadlo, če Bog ne bi nenehno zagotavljal vsega, kar potrebujemo za hrano, oblačila in streho nad glavo – vsega, kar prejemamo iz obnovljivih virov, ki jih omogoča on, ohranjevalec ljudi in živali (Psalm 36,6-10). Oceani, ki pokrivajo večino Zemljinega površja in ob katerih smo brez moči, bi nas preplavili, če jih ne bi omejeval Bog (Job 38,8–11).
Božja vsemogočnost zajema vlade in voditelje (Daniel 2,12; Apostolska dela 17,24-28; Pismo Rimljanom 13,1), saj jih omejuje ali jim daje prosto pot glede na svoje načrte in namen. Božja moč je neomejena tudi v odnosu do satana in njegovih demonov. V začetku je Bog satanov napad na Joba omejil le na Jobovo premoženje (Job 1,12). Pozneje pa je Bog satanu dovolil, da napade tudi vse drugo in ohrani samo Jobovo življenje (Job 2,6). Satana je omejevala brezmejna Božja moč. Jezus je Pilata spomnil, da Pilat nima moči nad njim, razen kolikor mu je daje vsemogočni Bog (Evangelij po Janezu 19,11).
»Vse, kar ugaja GOSPODU, naredi v nebesih in na zemlji, v morjih in vseh globinah. Od konca zemlje dvigne meglice, za dež dela bliske, iz svojih shramb privede veter.« (Psalm 135,6–7) Bog lahko v svoji vsemogočnosti naredi vse, kar je v skladu z njegovim svetim značajem. Sveto pismo razodeva, da ne more početi, kar je v nasprotju z njegovim svetim značajem. Tako na primer iz odlomkov Četrta Mojzesova knjiga 23,19, Pismo Titu 1,2 in Pismo Hebrejcem 6,18 izvemo, da Bog ne more lagati. Bog nima sposobnosti laganja, saj je laganje v nasprotju z njegovo moralno popolnostjo. Ker je Bog suveren in vsemogočen ter sovraži zlo, pa velja tudi, da Bog zla ne povzroča – pač pa ga pretehtano uporablja v skladu s svojim dobrim namenom (Druga Mojzesova knjiga 4,11; Peta Mojzesova knjiga 32,39; Psalm 105,16; Druga knjiga kraljev 17,25; Žalostinke 3,37–38). Bog do najmanjše podrobnosti upravlja vse – dobro in zlo – v zgodovini do najmanjše podrobnosti (Pregovori 16,9.33; 19,21; 20,24; Jeremija 10,23). Bog dovoljuje, upravlja in uporablja vse dogodke ter dejanja ljudi in demonov, da tako uresničuje svoje načrte. Najpopolnejši primer tega je bil, ko se je pripetilo najhujše zlo: križanje popolnega, svetega, nedolžnega Božjega Jagnjeta za odkupitev izvoljenih (Izaija 53,10; Apostolska dela 2,22–23; 4,24–28).
Bog od nekdaj določa vse, kar se zgodi, ne glede na kar koli zunaj sebe (Izaija 46,10; Pismo Efežanom 1,11; Pismo Hebrejcem 6,17; Pismo Rimljanom 9,15.18). To počne skladno s popolno, sveto modrostjo lastne volje, neovirano in nespremenljivo. Vendar to počne tako, da ni niti avtor greha niti ni v občestvu s komer koli v njegovem grehu (Jakobovo pismo 1,13; Prvo Janezovo pismo 1,5). To odrejanje ne krši volje ustvarjenega bitja in ne onemogoča svobodnega delovanja ali kontingentnosti, naključnosti drugotnih vzrokov. Nasprotno: ti so vzpostavljeni ravno po Božjem odloku (Apostolska dela 4,27–28; Evangelij po Janezu 19,11). Pri tem odloku se Božja moč nenehno odraža v tem, da Bog vse usmerja; njegova moč in zvestoba se kažeta v tem, da Bog izpolnjuje svojo voljo (odredbo) (Četrta Mojzesova knjiga 23,19; Pismo Efežanom 1,3–5).
Kot učlovečeni Bog je Jezus Kristus vsemogočen. Njegova moč je razvidna iz čudežev, ki jih je naredil: številnih ozdravljenj, nahranjenja pettisočih (Evangelij po Marku 6,30–44), umiritvi viharja (prav tam 4,37–41) ter najvišjega odraza moči – obuditvi Lazarja in Jaírove hčere od mrtvih (Evangelij po Janezu 11,38–44; Evangelij po Marku 5,35–43). Jezus vsemogočno nadzira življenje in smrt. Najvišji razlog za Jezusov prihod je bil ta, da Jezus uniči smrt (Prvo pismo Korinčanom 15,22; Pismo Hebrejcem 2,14) in odkupljene grešnike privede v pravilni odnos z Bogom. Gospod Jezus Kristus je jasno izjavil, da ima moč dati svoje življenje in ga prejeti nazaj (Evangelij po Janezu 10,18); to je povedal tudi v prispodobi, ko je govoril o templju (prav tam 2,19). Imel je moč, da bi lahko sredi skušnjave na pomoč priklical dvanajst legij angelov (Evangelij po Mateju 26,53), pa vendar se je ponižno žrtvoval namesto svojega ljudstva (Pismo Filipljanom 2,1–11).
Ta moč veličastno deluje v verujočih, ki so združeni k Bogu Očetu v Jezusu Kristusu (Evangelij po Janezu 17,20–21; Prvo Janezovo pismo 1,3). Pavel pravi: »Zato se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč.« (Drugo pismo Korinčanom 12,9b) Božja moč se odraža v naši slabosti in prek nje, saj Bog »more po môči, katera deluje v nas, v vsem napraviti neznansko več od tega, kar prosimo ali mislimo« (Pismo Efežanom 3,20). Božja moč je tisto, kar nas ohranja v stanju odrešujoče milosti kljub našemu grehu (Drugo pismo Timoteju 1,12) in po njegovi moči smo obvarovani pred padcem (Judovo pismo 1,24). Njegovo moč torej večno razglašajo vse nebeške množice (Razodetje 19,1). Da bi le lahko na veke uživali ta privilegij!
English
Kaj pomeni, da je Bog vsemogočen?
