Ali se Bog premisli?



Vprašanje: Ali se Bog premisli?

Odgovor:
Vrstica Malahija 3,6 pravi: »Da, jaz, GOSPOD, se ne spreminjam, vi pa niste nehali biti Jakobovi sinovi.« Podobno nam Jakobovo pismo 1,17 pravi: »Vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave.« Pomen vrstice iz Četrte Mojzesove knjige 23,19 ne bi mogel biti bolj jasen: »Bog ni človek, da bi lagal, ne sin človekov, da bi se kesal. Ali morda reče in ne stori, govori in ne izpolni?« Ne, Bog se ne premisli. Te vrstice potrjujejo, da je Bog nespremenljiv, se ne spreminja.

Kako potem razlagamo vrstice, kot je Prva Mojzesova knjiga 6,6: »GOSPODU je bilo žal, da je naredil človeka na zemlji, in bil je žalosten v svojem srcu«? Prav tako vrstico Jona 3,10, ki pravi: »Bog je videl njihova dela, kako so se obrnili od svoje slabe poti; in Bog se je kesal hudega, o katerem je govoril, da jim ga bo naredil, in ga ni naredil.« Podobno Druga Mojzesova knjiga 32,14 pravi: »Tedaj je bilo GOSPODU žal zaradi hudega, o katerem je govoril, da bi ga storil svojemu ljudstvu.« Te vrstice govorijo, da je bilo Gospodu »žal« za nekaj, in zdi se, kot da nasprotujejo nauku o Božji nespremenljivosti. Vendar natančno preučevanje teh odlomkov odkrije, da ti odlomki v resnici ne kažejo, da se Bog lahko spreminja. V izvirnem jeziku je beseda, ki se jo ponekod prevaja kot »kesal se je«, hebrejski izraz za »žal mu je bilo«. Biti nekomu žal za nekaj ne pomeni, da je prišlo do spremembe; pomeni preprosto obžalovanje nečesa, kar se je zgodilo.

Poglejmo si vrstico Prva Mojzesova knjiga 6,6: »GOSPODU je bilo žal, da je naredil človeka na zemlji.« Ta vrstica se celo nadaljuje z besedami »in bil je žalosten v svojem srcu.« Ta vrstica pravi, da je Bog obžaloval, da je bil ustvaril človeka. Vendar očitno ni spremenil svoje odločitve. Namesto tega je po Noetu dovolil človeku, da še naprej obstaja. Dejstvo, da smo danes živi, je dokaz, da se Bog ni premislil glede stvarjenja človeka. Poleg tega lahko iz sobesedila tega odlomka vidimo, da opisuje grešno stanje, v katerem je živel človek, in človekova grešnost je sprožila Božje obžalovanje, ne človekov obstoj. Poglejmo si še vrstico Jona 3,10: »Bog se je kesal hudega, o katerem je govoril, da jim ga bo naredil, in ga ni naredil.« Ponovno je tukaj uporabljena ista hebrejska beseda, ki bi jo dobesedno prevedli kot »bilo mu je žal«. Zakaj je bilo Bogu žal za to, kar je načrtoval za Ninivljane? Ker so spremenili svoje srce in so zaradi tega spremenili svojo neposlušnost v poslušnost. Bog je popolnoma dosleden. Bog je nameraval soditi Ninivam zaradi njihove hudobije. Vendar pa so se Ninive pokesale in spremenile svoje poti. Zaradi tega se je Bog usmilil Niniv, kar je povsem skladno z njegovim značajem.

Pismo Rimljanom 3,23 nas uči, da vsi ljudje grešimo in smo brez Božje slave. Pismo Rimljanom 6,23 pravi, da je posledica tega smrt (duhovna in telesna). Zato so si Ninivljani zaslužili kazen. Vsi smo v enaki situaciji enakem položaju; naše grešno uporništvo nas ločuje od Boga. Človek ne more narediti Boga odgovornega za svojo težavno situacijo. Zato bi bilo v nasprotju z Božjim značajem, da ne bi kaznoval Ninivljanov, če bi še naprej živeli v grehu. Vendar so Ninivljani postali poslušni in zato se je Gospod odločil, da jih ne bo kaznoval, kot je prvotno nameraval. Ali je sprememba v Ninivljanih obvezovala Boga, da mora storiti, kar je? Nikakor ne! Boga se ne da postaviti v položaj, ko bi bil človeku kaj dolžan. Bog je dober in pravičen in se je odločil, da ne bo kaznoval Ninivljanov zaradi njihove spremembe srca. Ta odlomek torej kaže dejstvo, da se Bog ne spreminja, saj če Gospod ne bi ohranil Ninivljanov pri življenju, bi bilo to v nasprotju z njegovim značajem.

Vrstice, ki se jih razlaga, kot da se Bog premisli, so človeška prizadevanja, da bi razložili Božja dejanja. Bog je nameraval nekaj storiti, toda namesto tega je storil nekaj drugega. Nam se to zdi, kot da se je premislil. Ampak za Boga, ki je vseveden in suveren, to ne pomeni, da se je premislil. Bog je vedno vedel, kaj bo dejansko storil. Bog dela, kar hoče, da bi človeštvo izpolnilo njegov popolni načrt. »… Od začetka oznanjam konec, od davnine to, kar se še ni zgodilo. Pravim: Moj sklep obvelja in vsako svojo željo izpolnim. … Kakor sem govoril, tako bom izpeljal, kakor sem oblikoval, tako bom to naredil« (Izaija 46,10–11). Bog je grozil Ninivam z uničenjem, a je vedel, da se bodo Ninive zaradi tega spreobrnile. Bog je grozil Izraelu z uničenjem, a je vedel, da bo Mojzes posredoval. Bog ne obžaluje svojih odločitev, vendar ga žalosti to, kar človek včasih stori kot odziv na njegove odločitve. Bog se ne premisli, ampak deluje v skladu s svojo besedo kot odziv na naša dejanja.



Povratek na slovensko domačo stran



Ali se Bog premisli?