Vprašanje
Kako je Bog videti?
Odgovor
Bog je Duh (Evangelij po Janezu 4,24), tako da sam, kakor je popolno in neposredno v samem sebi, nima videza, ki bi ga bilo mogoče opisati (Prvo pismo Timoteju 1,17). Če se Bog ne bi bil prikazal v t. i. teofanijah in kristofanijah v Stari zavezi (Prva Mojzesova knjiga 17,1; 18,1; Druga Mojzesova knjiga 6,2–3; 24,9–11; Četrta Mojzesova knjiga 12,6–8) in kasneje, v Novi zavezi, kot utelešen v Jezusu Kristusu, ga ne bi mogli "videti." V Drugi Mojzesovi knjigi 33,20 Bog pravi: »Mojega obličja ne moreš videti; kajti noben človek me ne more videti in ostati živ.« Mi kot grešni ljudje ne moremo videti Boga v vsej njegovi slavi. Njegova pojava je povsem nepredstavljiva in preveč veličastna, da bi jo lahko grešnik brez nevarnosti gledal (Prvo pismo Timoteju 6,13-16; Evangelij po Janezu 6,46).
Vendar Sveto pismo opisuje, kako se je Bog ob različnih priložnostih prikazal ljudem. Teh teofanij ne gre razumeti kot razkritij, kako je Bog videti, temveč je Bog v svoji blagohotnosti določenim posameznikom omogočil, da so ga razumeli (gl. Prva Mojzesova knjiga 12,1.7; 13,14; 15,1; 17,1; 18,1–3; 32,25;.28–30). Bog sam, kakor je popolno in neposredno v samem sebi, je onkraj naše zmožnosti, da bi ga razumeli in opisali. Torej Sveto pismo tu in tam omenja situacije, ko ljudje Boga »vidijo« v videnjih; to naj bi bil za našo predstavo nekakšen bled približek božje veličastnosti, ne pa podoba fizičnega videza. V dveh takšnih impresivnih odlomkih Sveto pismo opisuje osupljivo Kristusovo pojavo pred in po učlovečenju.
V Ezekielu 1,26–28a beremo: »Vrh nebesnega oboka, ki je bil nad njihovimi glavami, je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor kamen safír, podobno prestolu. Na tem, kar je bilo videti kot prestol, je bila zgoraj postava, podobna človeku. In videl sem nekaj kakor očesce sijajnika, kakor ognjen obod okoli njega, od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, navzgor. In od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, navzdol sem videl nekaj kakor ogenj in sij je bil okoli njega. Kakor mavrica, ki je na oblaku ob deževnem dnevu, tak je bil videti sijaj okoli njega.« V Razodetju 1,14–16 pa je zapisano: »Njegova glava in lasje so bili beli kakor bela volna, kakor sneg, njegove oči so bile kakor ognjen plamen, noge je imel kakor v pêči razbeljen bron, glas pa kakor glas mnogih vodá. V desnici je držal sedem zvezd in iz ust mu je segal oster dvorezen meč, njegovo obličje pa je bilo kakor sonce, kadar žari v vsej svoji môči.«
Odlomka sta Ezekielov in Janezov božansko navdihnjeni opis neopisljive podobe Boga v vzvišenem in poveličanem Kristusu. Pisca sta morala uporabiti simbolni jezik za opis nečesa, za kar človeški jezik nima besed, npr. z besednimi zvezami »nekaj kakor«, »kar je bilo videti kot«, »tak je bil videti« itd. Tisti, ki imamo upanje v Kristusu, »... smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je, in vsak, kdor ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist.« (Prvo Janezovo pismo 3,2–3) Ko bomo s Kristusom v večnosti, greha ne bo več in zmogli bomo prek Kristusa videti Boga v vsej njegovi slavi (Pismo Hebrejcem 1,3; Prvo pismo Timoteju 6,13–16).
English
Kako je Bog videti?
