Zakaj je Bog tako drugačen v Stari zavezi v kontrastu z Novo zavezo?



Vprašanje: Zakaj je Bog tako drugačen v Stari zavezi v kontrastu z Novo zavezo?

Odgovor:
V srcu tega vprašanja leži osnovno nerazumevanje tega, kar se v obeh zavezah razodeva o Božji naravi, o tem kdo On je. Drug način podobne misli je, ko ljudje vprašajo: "Starozavezni Bog je Bog jeze, med tem, ko je Bog Nove zaveze Bog, ki ljubi." Morda to, da se v Svetem pismu Bog navidezno progresivno razodeva o sebi skozi zgodovinske dogodke in skozi svoj odnos z ljudmi, se nam lahko porajajo nepravilna mnenja o tem, kakšen je Bog v posamezni zavezi. Ko namreč gledamo Sveto pismo celostno in beremo obe zavezi, postane očitno, da Bog ni drugačen v Stari oz. Novi zavezi ampak se tako njegova ljubezen kot tudi jeza kažeta v obeh zavezah.

Na primer v Stari zavezi je Bog razglašen kot "Sočuten in milostljiv Bog, ki je počasen v jezi in bogat v ljubezni in zvestobi,"(2 Mojzesova 34,6; 4 Mojzesova 14,18; 5 Mojzesova 4,31; Nehemija 9,17; Psalmi 86,5.15; 108,4; 145,8; Joel 2,13). Res je seveda, da je v Novi zavezi Božja ljubeča dobrota in milost veliko bolj jasno vidna skozi dejstvo, da je "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Janez 3,16) Prav tako pa skozi Staro zavezo vidimo Boga, kako se ubada z Izraelom na enak način kot se ljubeč oče ubada z otrokom. Ko so Izraelci namerno grešili proti Bogu in začeli slaviti malike, jih je Bog po njihovi lastni volji kaznoval. Vsakič, ko pa so se pokesali od dejanj in prišli nazaj k Njemu, pa jih je tudi ljubil in skrbel za njih. Bog se na povsem enak način razodeva tudi ljudem, predvsem kristjanom, v Novi zavezi. Hebrejcem 12,6 nam recimo pravi: "Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja, in tepe vsakega sina, ki ga sprejema."

Na podoben način skozi Staro zavezo vidimo Božje obsodbe in jezo, ki jih je izlil na greh. Prav tako v novi zavezi še vedno vidimo, kako se "Božja jeza namreč razodeva iz nebes nad vsakršno brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki s svojo krivičnostjo dušijo resnico."(Rimljanom 1,18). Jasno je torej, da Bog ni povsem nič drugačen v Stari kot v Novi zavezi. Božja narava je nespremenljiva. Četudi morda opazimo en vidik Njegove narave v določenih delih Božje Besede bolj kot ostale, se Bog sam zase nikoli ne spreminja.

Ko beremo in se učimo iz Svetega pisma, postane zelo jasno, da je Bog resnično isti v Stari in Novi zavezi. Čeprav Sveto pismo sestoji iz 66 knjig, ki so napisane na dveh (ali celo treh) kontinentih, ter v treh različnih jezikih, čez približno 1500 let in s strani več kot 40 avtorjev, še vedno ostaja ena enotna knjiga od začetka do konca brez protislovij in kontradikcij. V Svetem pismu lahko vidimo, kako ljubeče, milostljivo in pravično Bog deluje z grešnimi ljudmi v vsakršnih situacijah. Sveto pismo resnično je Božje ljubezensko pismo človeštvu. Božja ljubezen do svojega stvarstva, še posebno do človeštva, je razvidna skozi vso Sveto pismo. Čez celotno knjigo lahko vidimo Boga, ki ljubeznivo in milostljivo kliče ljudi v poseben odnos z Njim samim, ne ker bi si to zaslužili, ampak ker je On usmiljen in milostljiv Bog, ki je počasen v jezi in bogat v ljubeči prijaznosti in resnici. Istočasno pa je to tudi svet in pravičen Bog, ki sodi vse, ki ne ubogajo Njegove Besede in se mu upirajo, ter častijo in slavijo ostala božanstva svojega lastnega stvarjenja (Rimljanom 1. poglavje)

Zaradi Božjega pravičnega in svetega karakterja mora biti vsak greh — pretekli, sedanji in prihodnji — pravično obsojen. Kljub temu pa je Bog v svoji neizmerni, neskončni ljubezni omogočil, da obstaja plačilo za naše grehe in način sprave zato, da lahko grešni človek uide Njegovi jezi. To čudovito resnico lahko vidimo v vrsticah kot 1 Janez 4,10:"Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe." V času Stare zaveze je Bog poskrbel za žrtveni sistem, kot podobo Kristusove daritve, ki bo šele prišla, po katerem bi se človek spravil z Bogom.

Ta žrtveni sistem pa je bil samo začasen in je le gledal naprej v pričakovanju na prihod Jezusa Kristusa, ki bi živel človeško življenje kot popoln Bog in popoln človek, ter nosil naš križ in kot žrtveno jagnje umrl na križu, da bi s tem naredil substitucionarno poravnavo za naš greh. Odrešitelj, ki je bil obljubljen v Stari zavezi se polno razodene v Novi zavezi. Kar je bilo le zamišljeno v Stari, se je izpolnilo v Novi zavezi. Bog je namreč, kot dokončen izraz svoje ljubezni, dal svojega Sina, Jezusa Kristusa, po katerem imamo odrešenje. Obe zavezi sta nam dani za to, da bi nam ti "mogli po veri v Kristusa Jezusa dati modrost, ki pelje v rešitev."(2 Timotej 3,15). Ko beremo obe zavezi podrobneje, vidimo, da se Bog ne spreminja kot sence (Jakob 1,17).



Povratek na slovensko domačo stran



Zakaj je Bog tako drugačen v Stari zavezi v kontrastu z Novo zavezo?